Željko Ražnatović se je leta 1952 v Brežicah rodil pilotu JLA. Že v najstniških letih je pokazal vzgib in smisel za delinkventstvo. V osmem razredu ga je oče poslal v popravni dom, do leta 1972, ko je emigriral na Zahod, pa je odsedel še tri leta in šest mesecev zapora za mladoletnike.
Na Zahodu je kombiniral rope in ubijanje po naročilu Službe državne varnosti, znotraj kriminalne srenje si je ugled dvignil z dvema uspešnima pobegoma iz zaporov v Belgiji in na Nizozemskem, prav tako pa še z zaporniškimi staži na Švedskem, v Nemčiji, Avstriji, Švici in Italiji. V sedemdesetih je bil na Interpolovem seznamu desetih najbolj iskanih kriminalcev.
Glavni v vsem
V osemdesetih se je zatekel nazaj v Jugoslavijo, kjer ga je država zaščitila. Užival je evropsko slavo na domačem terenu, razvijal zasebne posle, bržkone spet po ideji oziroma naročilu varnostne službe konec osemdesetih postal vodja navijačev Crvene zvezde, ob izbruhu vojne v Jugoslaviji pa vodja srbske paravojaške postrojbe, ki je delovala predvsem v BiH.
Čeprav je Srbija vojno zgubila, je po vrnitvi z bojišča začel poosebljati zaslužnega vojnega junaka, se poročil s tedaj najbolj obetavno mlado pevko narodnozabavne glasbe Svetlano Veličković, postal politik, ustanovil nogometni klub in se še naprej izogibal tako Interpolovi tiralici kot privedbi v Haag. S svojim nogometnim klubom pač ni hodil na gostovanja. Arkan je bil šef beograjskega podzemlja. Glavni v vsem.
15. januarja 2000 ob 17.05 so ga ubili v avli beograjskega hotela Intercontinental, kjer je sedel v družbi kolega kriminalca in policista, ki je njegovim nogometašem, kadar so potovali v tujino, lajšal pridobitev potnih dokumentov. Tudi oba soprisotna sta izgubila življenje. Policist je bil tudi morilec Dobrosav Gavrić, ki je podobno kot še nekateri njegovi v zaroto vpleteni kolegi postransko služil kot varnostnik kriminalcev. Tako tudi Zorana Uskokovića, od Arkana 11 let mlajšega podjetnega kriminalca, ki pa je izhajal iz klanovske linije Đorđa Božovića Giške, ustanovitelja Arkanovim Tigrom konkurenčne paravojaške formacije pod patronatom politika Vuka Draškovića.
Detektor ni zaznal ničesar
Med razlogi za Arkanov uboj je najbolj v obtoku tisti, ki pravi, da je umrl, ker Uskokoviću, ki ga je zemunski klan ubil tri mesece po Arkanovi smrti, ni izplačal deleža pri prodaji nogometaša Nikole Lazetića v tujino, vendar pa tudi tej zgodbi konkurirajo številne druge. Tja do teorije, da so ga dali ubiti lastniki hladilnic za meso, v katerih naj bi Arkan skladiščil maline, s trgovanjem katerih naj bi se prav tako ukvarjal. Veliko zgodb in teorij je. Gavrić, ki je tik pred sojenjem čudežno pobegnil v Južnoafriško republiko, kjer še vedno živi, na primer pravi: »Arkana je lahko dal ubiti samo Slobodan Milošević.«
A v Arkanovo smrt ne verjamejo vsi. Med temi je Miloš Petković, eden od njegovih osebnih varnostnikov. Z detektorjem za kovino je šel preverit Arkanovo grobnico, ker detektor ni zaznal ničesar, pa pravi: »Ko sem šel na sosednje grobove, je detektor reagiral. Ni nikakršnih možnosti, da bi človeka, kot je Arkan, pokopali brez vsega. Ure, zlatnine. Govori se, da je na Cipru, kar pa mislim, da je prikrivanje tega, da je v Južni Ameriki.« Ne, Srbiji v tem pogledu ni dolgčas.
