Če bi resno vzeli misel Marian Bendeth, kreatorice parfumov, ki je nekoč dejala, »parfum je kot koktajl brez mačka, kot čokolada brez kalorij, kot afera brez solz, kot počitnice, s katerih se ti ni treba nikoli vrniti«, sploh ne bi mogli zapustiti cvetočega rozarija v Arboretumu Volčji Potok, ki je v petek, v sklopu Slovenskega dneva vrtnic, gostil mednarodno razstavo Dišeči podpisi. Med posedanjem na klopci ob cvetočih in dišečih vrtnicah je Ana Ličina, parfumeristka in aromaterapevtka, tudi soavtorica razstave, povzela, da je v zbirki več deset različnih parfumov, ki vsebujejo izključno dišave naravnega izvora. »Parfumi so ročno izdelani iz prave vrtnice, nerolija, vanilije, jasmina, sandalovine, pačulija, bergamotke, popra, mire, osmantusa, palisandra, vijolice, kardamoma, kave, kakava in drugih dišečih naravnih materialov,« je povedala in dodala, da so jih ustvarili ljubitelji naravnih dišav iz različnih evropskih držav pod mentorstvom priznane parfumeristke Slobodanke Poštić.
Sestava naravnega parfuma
Ker je imela razstava izobraževalni namen, sta bili Ana Ličina in Slobodanka Postić obiskovalcem rozarija ves čas na voljo za dodatna vprašanja in vodenje med »steklenimi kozarci«, pod katerimi so bile vate, prepojene z naravnimi parfumi. Da ne gre za botanične parfume, je Ličina takoj popravila misel in kot zanimivost izpostavila tinkturo, ki jo pridobivajo iz kozje brade. »Kozlu, ki je na vrhuncu paritvenega obdobja, postrižejo bradico in kocine namakajo v alkoholu,« pove v smehu in potrdi, da kot fiksir v že zelo majhnih količinah sodeluje pri sestavi naravnega parfuma. »Tudi absolut čebeljega voska (pridobiva se z alkoholno ekstrakcijo iz rumenega čebeljega voska, op. p.) se pogosto uporablja kot fiksir živalskega porekla,« je razložila sogovornica in poudarila, da naravni parfumeristi delajo rekonstrukcijo starinskih parfumov, vendar, kot je poudarila, le redki ljubitelji parfumov vedo, kako se je parfumeristika sploh razvijala in iz česa so pravzaprav sodobni parfumi. »Do leta 1880 so parfumi vsebovali dišeče snovi naravnega izvora, pridobljene iz rastlin, kot so vrtnica, jasmin, osmantus, neroli, sandalovina, vanilija in drugo, pa tudi iz živali. Tako so na krut način dobili izvlečke mošusnega jelena in cibetovke. Bili so ročno izdelani in v majhnih serijah. Ko je kemikom uspelo sintetizirati aromatične molekule v laboratoriju, so se naravne snovi počasi začele umikati iz parfumov. Za množično industrijo so bile predrage in preveč variabilne,« je povedala in poudarila, da v sodobnem parfumu, ki »diši po vrtnici«, ni več vrtnice. Namesto nje je tam sintezna molekula, ki oponaša vonj vrtnice.
In ker smo že v poletju, Ana Ličina ne pozabi omeniti, da je vrtnica lahko tudi lahek poletni parfum. Ali pa njen hidrolat, s katerim si lahko osvežite kožo, tudi lase. In, če verjamete ali ne – vonj vrtnice čudovito pristoji tudi moškemu. »Moram priznati, da ko delam nov parfum, pogosto pomislim, kako lepo bi pristajal moški koži,« je priznala Ličinova in potrdila, da naravno postaja novi luksuz, naravne rešitve na področju prehrane, kozmetike, bivanja, oblačenja in dišavljenja pa so sploh v trendu.
