Pomlad je tu, sneg bo v kratkem skopnel tudi v gorah in pričakovano se bo začel naval nanje. Med pandemijo je priljubljenost zahajanja v gore menda izrazito porasla oziroma postala modna, tako kot so pred tem to doživela gorska kolesa, še prej rukola ali frizerji ter za njimi kuharji, medtem ko je prihodnost negotova. Morda gorski vodniki?
Uvodni odstavek je planinsko-gorniškega značaja, ker je teorija zarote, ki jo predstavljamo tokrat, prav tako planinsko-gorniška oziroma geografska. Gre za zgodbo o Triglavu in Korabu, dveh najvišjih gorah v nekdanji Jugoslaviji. Medtem ko so višina 2864 metrov, njegova alpska pozicija, oblika kot še kaka podrobnost Triglava v naših krajih pretežno znane, velja Korab predstaviti podrobnejše.
Nezanemarljivo vprašanje
Gre za 2764 metrov visoko goro na meji med Severno Makedonijo in Albanijo. Meja poteka točno po njenem vrhu, gora pa je obenem najvišja točka tako Severne Makedonije kot Albanije. V primerjavi s Triglavom oziroma drugimi alpskimi vršaci, na katere se je praviloma treba vzpenjati s pomočjo klinov in vrvi oziroma z alpinističnim znanjem, je Korab lažje dostopen. Nanj se je mogoče povzpeti po ne pretirano zahtevnih stezah oziroma prek gorskih pašnikov, podobno kot na gore v sosednjem šarplaninskem pogorju, pri čemer pa se Korab rado zamenja prav z najvišjo goro Šar planine, ki se imenuje Titov vrh in meri 2748 metrov. Torej malenkostnih šestnajst metrov manj.
Višine gora dokazano niso zanemarljivo vprašanje. Če bi bilo Kosovo srbsko, bi bil najvišji srbski vrh 2656 metrov visoka Đeravica, ki za marsikaterega Srba to še vedno je oziroma to ni 2169 metrov visoki Midžor, ki je najvišji srbski vrh zunaj Kosova. Višinske zagate so lastne tudi osrednji Evropi. Dolgo je na primer veljalo, da je najvišja evropska gora 4808 metrov visoki Mont Blanc, ki si ga delita Francija in Italija, navkljub temu, da je ruski Elbrus s svojimi 5642 metri od nekdaj več kot 800 metrov višji. In Elbrus danes velja za najvišjo evropsko goro, Mont Blanc je pa pristal celo na tretjem mestu, saj sta od njega višji še dve gori v Rusiji oziroma Gruziji, Dykh-Tau in Shkhara, ki obe merita prek 5000 metrov.
Po politični volji
A Korab je bil po starih podatkih nižji oziroma je meril 2753 metrov. Da je zrasel, ni povsem izjemen dogodek. Tudi v Luksemburgu so pred leti ugotovili, da je njihov najvišji vrh 560 metrov visoki Kneiff in ne 559 metrov visoki Buurgplaatz, ki je torej nižji vsega meter. A dejstvo, da so bile na Korabu nove meritve, ki so povrhu vsega pokazale razliko, obuja spomin na staro jugoslovansko zarotniško teorijo, ki je v Sloveniji (logično) manj znana, je pa krožila po preostalih republikah in trdila, da so bile višine gor v Jugoslaviji določene administrativno oziroma po politični volji.
Motiv za takšno početje naj bi bil v tem, da je politika z deljenjem metrov oziroma z administrativnim višanjem in nižanjem gor tešila nacionalne nečimrnosti v nekdanji državi. Rečeno drugače: administrativno naj bi bilo poskrbljeno za simbolno skladnost med tem, da je imela republika, ki je veljala za najbolj gorsko, alpsko, planinsko in smučarsko, torej Slovenija, tudi najvišjo goro. A po teoriji zarote naj bi bila to laž oziroma celo plod politikantskih spretnosti Edvarda Kardelja ali drugih slovenskih politikov.
Teorije med drugim ni več, ker ni več Jugoslavije, kot vemo, pa Triglav tudi po najbolj ažurnih podatkih še vedno velja za najvišjo goro na območju bivše države.