Med najbolj znanimi gradovi, v katerih si lahko ogledate muzejske zbirke ali občasne razstave, je seveda Blejski grad, katerega zgodba sega v leto 1004, ko je nemški cesar Henrik II. podaril blejsko posest briksenškemu škofu Albuinu. Takrat je na mestu današnjega gradu stal le stolp, ki ga je varovalo obzidje, grad pa so škofi zgradili dobrih pet let kasneje. V srednjem veku so dogradili še dodatne stolpe in izpopolnili utrdbeni sistem z obzidjem in dvižnim mostom nad jarkom. Leta 1511 je grad močno poškodoval potres, vendar je bil obnovljen in takrat dobil današnjo podobo. Ob spodnjem dvorišču je grajska tiskarna, nekoliko više grajska vinska klet, tam je tudi v živo skalo vklesan vodnjak. Omeniti velja spominsko sobo Arnoldu Rikliju, sobo, posvečeno muzejem na Gorenjskem, in Grajski čebelnjak s čebeljimi spominki, ob zgornjem dvorišču pa je muzej, ki predstavlja najstarejšo zgodovino kraja.
Znameniti gradovi v Sloveniji
Ko govorimo o gradovih, jih je seveda kar nekaj, mimo katerih ne moremo. Na primer grad, ki omogoča nepozaben razgled na Ljubljano in njeno daljno okolico. V jasnem vremenu lahko z njegovega razglednega stolpa vidite kar tretjino Slovenije, za njegovimi zidovi pa se skriva veliko, kar je vredno ogleda. Med najbolj impresivne grajske objekte v Sloveniji vsekakor sodi Stari grad, ki dominira na vzpetini nad Celjem. Njegova zgodba se začne med letoma 1120 in 1130 in je usodno povezana z zgodovino rodbine celjskih grofov oziroma knezov.
Posebnež med slovenskimi gradovi je skoraj 800 let star Predjamski grad. Med njegovimi najbolj znanimi prebivalci je bil uporniški vitez Erazem Predjamski, ki je poznal tudi skrivni rov v kraški jami za mogočnim objektom, ki je vodil na površje in do hrane. Seveda ne moremo niti mimo Ptujskega gradu, ki leži na griču nad enim od najstarejših mest. Grad je postavljen na ostankih rimskega svetišča, v 17. stoletju pa je dobil imenitne sobane z bogatimi štukaturami, v katerih je danes razstavljeno muzejsko gradivo.
Grad Bogenšperk se je v zgodovino in slovensko narodno zavest zapisal po zaslugi znamenitega kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvazorja, ki je dvajset let živel in ustvarjal na gradu. Njegova zbirateljska dejavnost na Bogenšperku predstavlja pravzaprav začetke slovenskega muzejstva. V muzeju so predstavljeni življenje in delo kranjskega polihistorja ter zgodovina gradu in okoliških krajev. Tudi nad starim mestnim jedrom Škofje Loke bedi grad. V njem si lahko ogledate različne muzejske zbirke, zagotovo pa vas bo pritegnila tudi arhitektura gradu. Tudi velenjski grad leži na vzpetini nad mestom, velja pa za enega najbolje ohranjenih slovenskih renesančnih gradov. Grajsko jedro, notranje arkadno dvorišče in slikovito obzidje danes skrivajo muzejske zbirke in galerija, v nekdanji konjušnici pa hranijo ostanke mastodonta.
Več kot dvesto let muzejev
Zgodovina slovenskih muzejev sicer sega v leto 1821, ko je bil v Ljubljani ustanovljen Kranjski deželni muzej, danes Narodni muzej Slovenije. Na začetku 20. stoletja so muzeje dobila tudi druga pomembnejša urbana središča: Celje, Kamnik, Ptuj, Maribor. Prva specialna muzeja sta bila leta 1889 ustanovljeni Šolski muzej in leta 1908 odprti Jakopičev paviljon – predhodnik leta 1933 ustanovljene Narodne galerije. Prvi je bil že od začetka profesionalna ustanova, drugi pa je bil sprva v rokah ljubiteljev in nepoklicnih muzealcev, ki so jih vodile narodnopreporodne pobude.
Čas med svetovnima vojnama je utrdil vlogo muzejev in dobili smo dva pomembna specialna muzeja – Slovenski etnografski muzej in Prirodoslovni muzej Slovenije –, njihovo število pa se je izjemno pomnožilo po drugi svetovni vojni. Danes imamo dokumentiranih več kot 250 muzejev in muzejskih zbirk, število muzejev in galerij z zaposlenim strokovnim osebjem pa se že nekaj časa vrti okoli številke 70.
Glede na razpoložljive podatke so leta 2022 muzeji, ustanove z muzejskimi zbirkami in galerije pripravili 786 občasnih in 219 stalnih razstav, kar je skoraj za tretjino manj kot v zadnjem letu pred epidemijo. Ogledalo si jih je skoraj 2,2 milijona obiskovalcev oziroma povprečno 5900 na dan. Tudi ta številka je manjša kot leta 2019, in sicer za približno petino. Vendar vsi statistični podatki kažejo, da so številke iz meseca v mesec ugodnejše in da se bližamo tistim pred pandemijo.
