Francoska cesta nad Brelo je bila zgrajena leta 1810, vendar ni bila nikoli dokončana, tako da je možno rekonstruirati vse faze njene gradnje. Zgrajena je, torej položena, na pobočju Biokova, med 357,41 in 443,73 metra nadmorske višine. Vzpon ne presega šest odstotkov, kar bi moralo biti zelo prijetno za vožnjo s kolesom ali tudi za sprehod. Danes je to učna pot, po kateri se pogosto sprehajajo turisti, željni aktivnega oddiha.
Bolj kot poletje sta jesen in pomlad priložnost, da vas spomnimo na to pot, saj je zdaj veliko prijetneje hoditi po Biokovu kot poleti, ko na tej mogočni gori kamen kar žari od visokih temperatur. Ob cesti so razlagalne table, ki vam bodo približale način in namen gradnje te zares posebne in dragocene ceste. Razlog, da se je vredno povzpeti po francoski cesti na Biokovo, je čudovit razgled. Celotna francoska cesta je namreč nekakšno razgledišče, s katerega se lepo vidijo Brela, Makarska riviera in otoki v bližini. A ne pozabite, da je ta cesta še vedno pohodniška pot. Čeprav je označena kot pohodniška lahka pot, vseeno potrebujete primerno obutev, zato hoja v natikačih ni pametna ideja.
Del Napoleonove ceste
Med svojo vladavino, ki je trajala pet let, natančneje po zgodovinskih virih od 1808 do 1813, so Francozi v zelo kratkem času zgradili cesto skozi celotno Dalmacijo. Cesta, še danes znana kot Napoleonova ali francoska cesta, je bila zgrajena od Obrovca do Boke Kotorske. Zgrajena je bila po zaslugi Napoleonovega vojskovodje in dubrovniškega kneza Augusta Marmonta. Hrvaška zgodovina se ga spominja po številnih naprednih podvigih, ki jih je vpeljal v hrvaških krajih kot vojaški poveljnik Dalmacije in guverner Ilirskih provinc. Na tem delu naj bi cesta preko prelazov Nevista in Poletnica v Brelih Gornjih povezala obalo Makarske s francosko cesto, ki je potekala skozi Zabiokovlje, na relaciji Grabovac–Zagvozd–Župa–Rašćani.
Sicer so bili prav prebivalci Brele prisiljeni sodelovati pri gradnji te ceste, kot plačilo za svoje delo pa so dobili hrano. Žal z umikom francoske vojske ta del ceste ni bil nikoli dokončan. Med pohajkovanjem pod Nevisto in Poletnico lahko vidite dragocene ostanke suhih zidov.
Ta pot je posebna, ker nikjer ne moreš tako dobro razumeti tehnologije, načina trasiranja in faz gradnje kot tukaj. Serpentine na razgibanem biokovskem krasu predstavljajo triumf takratne gradnje cest. Cesto so v register kulturnih dobrin Republike Hrvaške vpisali že 25. septembra 2017.
