To je tako, kot da bi izvajalci prometnih storitev odločali, koliko bomo imeli avtobusnih rednih linij, ali pa gradbinci, koliko cest bomo imeli ...
Če maturant ni bil odličen, se ni mogel vpisati na medicino (tako kot pri vseh poklicih dobre ocene v šoli, na študiju, ne pomenijo, da bo oseba potem postala dober strokovnjak), če ni izbral prave smeri v gimnaziji in zato ni imel določenega števila ur iz naravoslovnih predmetov, se spet ni mogel vpisati na medicino (kot da se manjkajoče znanje ne bi moglo nadomestiti v času počitnic – pred vpisom ali kasneje). Danes zelo dobra zobozdravnica mi je rekla, da se je tri leta trudila, da je prišla na Stomatološko fakulteto.
Tako kot pri vseh študijih morajo priložnost za želeno smer dobiti vsi – potem pa eni opravijo izpite, drugi pa ne. Zato podpiram odločitev vlade o ustanovitvi nove medicinske fakultete. Zdravnikov ni nikdar preveč – saj njihove storitve lahko ponudimo tujim turistom v naših toplicah, hotelih, če nimamo veliko morja, lahko imamo ponudbo zdravstvenih storitev, to je storitev z veliko dodanega dela. In ob starajočem prebivalstvu Evrope bomo imeli vedno kaj delati.
Žalostno je, da nobena vlada ni izdelala strategije izobraževanja; verjetno zato ne, ker ji ni bilo jasno, katere panoge naj bi v Sloveniji razvijali.
Zakaj je Zdravniška zbornica proti večjemu številu študentov medicine? Ali njeni člani razmišljajo izključno tržno o svoji »ceni« v družbi – v smislu, da večja ponudba pomeni nižjo ceno in večjo konkurenco?
Majda Koren, Ljubljana
