Ulični zabavljač, cirkusant itd so izrazi, ki jih posamezniki, ki se očitno čutijo »elita« naše družbe, uporabljajo za Jašo Jenulla, ker se kot diplomant AGRFT ne ukvarja s predstavami, za katere bi bilo treba plačati drago vstopnino, ampak na ulici opozarja na anomalije, ki so škodljive za večino državljanov: privatizacijo javnega zdravstva, na potrebo po ureditvi koncensionarstva in vsem dostopnega javnega zdravstva.
Nihče od teh, ki uporabljajo zaničevalne izraze za Jenulla, se ne spušča v vsebino tega, kar govori – ali so njegove trditve, podatki, s katerim utemeljuje nepravilnosti, ki jih je treba odpraviti v našem zdravstvu, točne ali ne. Te občutljive duše moti njegov način izražanja –na ulici, s transparenti, prispodobami. No, če bi enako kritiko družbe izrazil umetnik, katerega slike se drago prodajajo, bi celo kupili tako sliko. Pa ne zaradi kritičnega sporočila na sliki, ta jih ne zanima.
Poleg duš, občutljivih na zunanjost, videz, pa zagotovo nekatere moti vsebina, to, kar Jenull govori. Z diskreditiranjem osebe želijo doseči, da se osebe ne posluša. »Nihče ni bolj osovražen kot tisti, ki govori resnico,« pravi Platon. Ali ga nekateri sovražijo res samo zato, ker nastopa na ulici, ali zato, ker menijo, da govori resnico? Tisti, ki omalovažuje, zaničuje tuje delo, pove več o sebi kot o tistemu, ki ga zaničuje.
Majda Koren, Ljubljana
