Veliko proslav imamo v Sloveniji, ki naj bi slavile spomin na pomembne dogodke naše zgodovine, na pomembne ljudi. Toda kot vse kaže, so tudi proslave prireditve razdora, delitev, omalovaževanja. Spomin na bitko v Dražgošah je tisti, ki, kot je videti, najbolj razburja in ne mine leto, da ne bi o njej zlonamerno pisali predstavniki desnice. Neskončen srd in omalovaževanje veje iz njih.
Po mnenju mnogih udeležencev pa je ta prireditev že zdavnaj presegla zgolj spomin na bitko in je postala simbol in predvsem dokaz, da majhnost ni in ne sme biti ovira za boj za pravico, dostojanstvo in človečnost.
Govor evropskega poslanca Matjaža Nemca na prireditvi v Dražgošah je bil po vsem udinjanju Ameriki in Izraelu polno nalita čaša čistega vina. Veliko olajšanje in zadovoljstvo je bilo slišati resnico, a po kasneje izrečeni izjavi zunanje ministrice Tanje Fajon je v čašo čistega vina takoj padel pelin.
Mar naj njeno izjavo – »To danes je bilo politično sporočilo, a o tem bo odločala slovenska vlada na podlagi argumentov« – razumemo, da je bil govor le politična pravljica za lahko noč brez moči? In tisoči mrtvih nedolžnih otrok in žena niso dovolj prepričljiv argument? Koliko jih bi moralo biti, da se bodo začela znova uresničevati človeka vredna dejanja?
Mira Kofler, Škofja Loka
