Časopis Dnevnik je bil prvi, ki se je odzval na našo izjavo za javnost in tega smo bili veseli. Kljub temu pa je objava članka z zgornjim naslovom (30. maja) v nas vzbudila grenak priokus, kajti prispevek ni bil povsem objektiven in je imel vgrajenih več napačnih navedb, ki so sporočale drugačno vsebino, kot je bila v naši izjavi.
Najprej nas je zmotil naslov z vgrajeno negativno konotacijo. Nas 208 lastnikov ni »prikoličarjev« po definiciji. Nasprotno. Smo lastniki zazidljivih parcel, enakovrednih parcelam Skipperja ali Petrama, ki nas lokalna oblast diferencira, diskriminira in zavrača naše legitimne zahteve že 60 let. Mi nismo »prikoličarji«, ampak legalni lastniki gradbenih parcel,ki jim občina s svojimi posegi in spreminjanjem namembnosti znižuje vrednost od 1970 naprej.
Področje naših 85.000 m2 je v Alberih. Alberi niso Crveni vrh. Fotografije, ki so objavljene v prispevku, nimajo popolnoma ničesar skupnega z vsebino naše izjave. Nihče v Alberih ni zabetoniral niti ene ploščadi v morju, kot prikazuje vaša slika s Crvenega vrha. To sliko uporablja Občina Umag, ki 208 lastnikov parcel obtožuje devastacije obale. Vendar to ni naša obala v Alberih in te ploščadi niso naše delo. Lastniki v Alberih nismo gradili nobenih ilegalnih stopnic do obale, kot prikazujete na drugi fotografiji. Te fotografije so iz Crvenega vrha in nimajo ničesar skupnega z lastniki parcel in našo iniciativno skupino.
Naslov »Namesto prikolic hoteli« ima negativno konotacijo. Naša skupina se ne bori za ohranitev prikolic, temveč za uveljavitev naših lastninskih pravic. Mi zahtevamo od občine, da nam omogoči legalno izvrševanje naših lastninskih pravic, pod katerimi smo kupili te parcele, ki jih je občina v 1960-ih letih razparcelirala na enote po 400 m2 in jih opredelila za individualno gradnjo. Že parcelacija sama de-facto dokazuje, da v Alberih v času nakupovanja teh parcel ni bilo mišljeno nikakršno hotelsko ali turistično naselje. Zato je naknadna sprememba namembnosti, ki jo je občina naredila potihem brez vednosti lastnikov, dejansko opetnajstila lastnike.
Ker je sedaj vzvratna sprememba iz turističnega območja nazaj v individualno gradnjo praktično neizvedljiva, skušamo z občino doseči kompromis, da T2 cono spremeni v T3 cono. Lastniki parcel si želimo spremembe prostorskega plana v T3, da bi si lahko na celotnem območju uredili lično naselje tipskih mobilnih hišk, z minimalnimi posegi v neokrnjeno naravo. A občina ima svoje načrte. Iz dela naših zemljišč (cca 30% = 25.000 M2), ki so trenutno v coni T2, želi narediti 100 metrski pas R (rekreacijske) cone, ki je lahko samo prostor za rekreacijo. Sami si predstavljajte: kupite parcelo za gradnjo hiše, po več občinskih hokus-pokusih pa lahko po njej potem samo tekate v krogu in kosite travo za tuje sprehajalce. Problem v Alberih je bistveno bolj kompleksen, kot prikazuje vaše besedilo.
V iniciativni skupini bi bili veseli, če bi vsaj slovenski mediji realno javnosti predočili našo borbo, ki nam jo vsiljuje občina Umag že 60 let. Hrvaški javni mediji, ki so pod vplivom politike, nas obtožujejo tudi popolnih neresnic. V slovenskih medijih je najti veliko celostranskih oglasnih sporočil za prodajo stanovanjskih enot v Skipperju in Petramu, o naših težavah pa ne piše nihče. Poročanje v hrvaških neodvisnih medijih naravovarstvenih in aktivističnih skupin je pogosto bolj naklonjeno nam, slovenskim lastnikom parcel, kot slovensko poročanje o nas.
Verjamemo, da je v vaši moči in dolžnosti kot uglednega medija, da objektivno in pošteno predstavite našo zgodbo ter s tem prispevate k pravičnemu reševanju tega dolgotrajnega spora.
Nika Kočar in Iniciativna skupina lastnikov parcel v Alberih
