Če Vesna Bergant-Rakočević, predsednica Slovenskega sodniškega društva, pravi, da nima besed, ko ji poskuša minister za javno upravo Franc Props pojasniti, da bodo višje plače sodniki dobili pač s polletno ali nekaj večjo zakasnitvijo, potem tudi jaz ostajam brez besed spričo obnašanja sodniškega ceha. Ali se sodniki in sodnice, vsi visoko izobraženi, ne zavedajo, da vsi živimo v isti državi? Da oni pač ne živijo v neki posebni državi, kjer se jim lahko fučka, kako se poskuša urejati večletna šlamastika v tej državi? Props, če sem si prav zapomnil, ji je povedal, da 25 odločb ustavnega sodišča ni bilo realiziranih do nastopa te vlade, v času njenega delovanja pa je bilo uresničenih 15 od teh 25 »zapadlih«. Ampak to nje ne briga. Obnaša se kot trmast otrok v trgovini, kjer mu mama ne kupi igračke – ker pač nima denarja. In se zato vrže po tleh ali pa cepeta in se dere. Sodniki pa se zatečejo v protestno prekinitev dela in v grožnjo, da bodo povzročili sramoto tej državi. In zakaj. Zato, ker pač še nekaj časa ne bodo dobili višjih plač.
Torej so edini problem plače, ki so menda prenizke. In od vsega je pomembna samo ta ustavna odločba, samo njihove plače so pomembne. Ali kdo od njih mogoče prejema minimalca? Pa tistih 25 odločb ustavnega sodišča: fučkajo se jim. Fučkale so se jim vsa ta leta. Pomembna je samo ta odločba. Ker jim obljublja višje plače.
Pa ne pozabite še: od leta 2008, ko se je menda začelo nazadovanje njihovih plač, so bili tiho. Zamudili so pač razmere, ko bi se to lahko popravilo, zdaj pa se je pojavil nekdo, ki je jasno izrazil pripravljenost, da se to uredi, ampak da naj pač še malo počakajo. Če si neko ugodno priliko zamudil, je skrajno zavržno, če zdaj z izsiljevanjem hočeš to zamudo nadoknaditi, prevaliti na koga drugega (na druge veje oblasti), predvsem pa: krivdo za zamujeno priložnost pripiši sebi (ne pa da, jo obešaš na druge veje oblasti ali pa bi za talca vzel kar celotno državo).
Navsezadnje ne pozabite še nečesa: ves cirkus okrog plač so začeli sodniki že zdavnaj 1992. ali 1993. Najprej so oni izvršili pritisk na plače, sledili so zdravniki, potem učitelji, pa spet sodniki, potem spet zdravniki … in tako naprej. Dokler tega začaranega kroga ni poskušal ustaviti minister za javno upravo Gregor Virant z idejo enotnega plačnega sistema za vse prejemnike plač iz državnega proračuna. To pa so tudi sodnice in sodniki, saj oni ne služijo denarja na trgu. Pa še nekaj: tole zadnjo povišanje so jim odobrili – kdo? Sodniki vendar. Sami sebi so torej odobrili povišanje.
In če ste, gospe in gospodje iz sodnega ceha, zamudili ugoden čas tam okrog leta 2008: ali ni to tako, kot če bi zamudil neki ugoden nakup ali neko ugodno priložnost – si jo pač zamudil. Ne pa da zdaj pobesiš nos, pa v jok in na drevo.
Da, sodstvo, pokazali ste svojo moralo: izključno za plačo vam je, za resnico in pravico, ki naj bi ji služili ali ki naj bi bila vaše poslanstvo, pa se vam očitno fučka.
Uroš Blatnik, univ. dipl. psih., Ljubljana
