Uroš Škerl Kramberger v Dnevniku 11. januarja pod zgornjim naslovom podrobneje opisuje dejstva na javni RTV. Lahko bi spisal tudi kolumne, stvari je več. Lahko pa bi zapisal samo eno besedo: uravnoteženje. Torej ljudje morajo imeti možnosti gledati neprofesionalne, slabo načrtovane, vodene in izvedene oddaje, umik gledanih, ignoranco javne tv do nekaterih ključnih problemov oblasti, ignoranco do ključnih problemov razvoja. Po mnenju Janše kot generatorja teh nebuloz si ljudje to zaslužimo. Glede gledanosti niso bili podatki Nove24tv dovolj, pristop je bilo treba »preveriti« še na javni tv.

Televizija je duhovna hrana. Okusi so različni. Nekateri ne maramo jesti ne polžev ne žab, četudi so drugi nad tem navdušeni. Nekateri načina vcepljanja tez, ki ne temeljijo na dejstvih, ne maramo, ker je to poneumljanje ljudi, medtem ko je Janša prepričan, da je ravno to tisto, kar smo čakali in iskali leta. Poneumljanje. Položaj predsednika stranke ter vlade je pri veliki večini politikov desnice namenjen reševanju lastnih psiholoških težav in ne težav družbe, ki jo vodijo. Ključni faktor pa so vedno dejstva in resnica. Kot njihovo nasprotje so si izmislili alternativna dejstva. Z eno besedo: laž. Se pa sliši lepše. Tudi desnici se reče konservativna, ne pa nazadnjaška ali primitivna.

Lepota in prekletstvo dejstev pa je, da so in obstajajo, če so nam všeč ali ne, če vanje verjamemo ali ne. Tudi Donald ne verjame v klimatske spremembe.

Mitja Vilar, Šmarje Sap