Kot mi je znano, Slovenija nima prisilnega sredstva zoper demonstrante z imenom Zvočni top. Smo pa Slovenci bili deležni »orkestralnega zvoka«, ki ga je proizvajal zvočni tank – pa ne samo eden, za ves bataljon jih je bilo, ko so dne 27. 6. 1991 ob točno 2.40 uri zarohneli na Vrhniki, misleč, da se bodo Vrhničani v obliki stampeda pognali v beg.
To moraš doživeti, kakšen zvok na bojnem pohodu proizvaja 10-metrski 48-tonski tank M 84 z motorjem s 38.000 kubiki in 780 konjskimi močmi, katerega gosenice zarožljajo po asfaltu, še posebno po granitih kockah in betonu, kjer se ponoči vse iskri, kar še posebej zastrašujoče deluje na ljudi, ki so povsem mirno počivali po praznovanju razglasitve osamosvojitve.
Kaj smo napačno storili, da se je JLA odločila kot prisilno sredstvo uporabiti tank, saj ni bilo nobenih demonstracij? V parih minutah je kasarno Ivana Cankarja zapustilo 20 tankov M 84 in 10 BVP M 80, ki so manjši in so delovali kot zvočna spremljava. Mogoče bo nekoč kakšen vrhniški muzikolog napisal glasbo na to temo, da vse skupaj ne bo šlo v pozabo, obstojajo namreč video in zvočni posnetki. »Dirigent« tega bataljonskega »orkestra« je bil aretiran 15. 10. 1991, a je bil zaradi pomanjkanja (menda) dokazov izpuščen 24. 6. 1992, dan po tem, ko so bili varno za zapahi akterji njegove aretacije.
JLa ni imela sektorja za pritožbe zoper prekoračitve pooblastil. Člani »zvočnega orkestra«, ki so ostali v Sloveniji, pa se danes mirno sprehajajo po Vrhniki.
Vid Drašček, Vrhnika
