Zato navaja v članku več spornih projektov. Prva prostorska diverzija, kot ugotavlja avtor članka, nas čaka ob Slovenski cesti med poslopjem Drame in Kongresnim trgom. To lokacijo imenuje Šumi. To naj bi bila po njegovem mnenju in tudi po mnenju mnogih Ljubljančanov slaba, agresivna in nemestotvorna arhitektura. Najnovejša arhitekturna polomijada pa naj bi bila po njegovem mnenju, s čimer se popolnoma strinjam, kopališče Ilirija, ki je ohranilo le poniževalen prejšnji vhod. Kolikor se spomnim, je kopališče Ilirija, ki je imelo tudi tekmovalni stolp, imelo arhitekturno zasnovo, ki jo je oblikoval pokojni ing. Stanko Bloudek. Žal smo v novi izvedbi dobili kup železja in stekla. Ing. Bloudek, ki ga nihče pri snovanju nove Ilirije ne upošteva, bi se ob tem megalomanskem projektu zjokal.

In tretja črna točka mestnega urbanizma, ki ga omenja Bojko Jerman, je Rožna dolina. Med lepo oblikovane stanovanjske hiše, ki niso smele biti podkletene zaradi podtalnice (tako mi je pripovedoval oče), so natlačeni mini stanovanjski bloki brez oblikovalske vrednosti in s podzemnimi garažami. Ob to arhitektonsko zgrešenost se je v svojem članku, objavljenem v Dnevniku, spotaknil tudi bivši mestni urbanist arh. Janez Koželj. In končno smo pri Drami, ki ponižno čaka na prenovo. Iz članka, ki je bil objavljen v Mnenjih 21. 12. 2024, pa izvemo, daje nastal spor med ministrico za prosveto in stanovalci t. i. Nemške hiše, ki so podpisani pod člankom. Nemška hiša je secesijska stavba, zgrajena leta 1914 v skladu s tedanjimi gradbenimi standardi. Stanovalce Nemške hiše skrbijo posledice, ki bi nastale zaradi plitkih temeljev, negativnih učinkov (do 20 metrov) globokega izkopa, vibracij in posegov v visečo podtalnico. To bi lahko ogrozilo nosilnost konstrukcije Nemške hiše. Ob tem sporu se spomnim, da sta bila že leta 1960–1961 zgrajena prizidka, katerih namen je bila prenova Drame in izboljšanje prostorov za garderobe. Sedanji namen prenove Drame pa še dodatno prispeva k izboljšanju obstoječega stanja, vendar na račun sosednje stavbe. Kdo bo v tem sporu zmagal?

Lahko bi še in še naštevali zgrešene arhitektonske projekte, ki kazijo podobo bele Ljubljane. Ni vseeno nam, rojenim Ljubljančanom, ali bodo stolpnice postale simbol Ljubljane in nam zastirale pogled na Ljubljanski grad, ali pa bomo še na koncu proti severu obrnjenih ulic videli zasnežene Kamniške planine.

dr. Ignacij Voje, Ljubljana