Bovec 1988: Obiskujem ga že več kot 35 let, tako da se lahko štejem že kar za Bovčana. Prvič sem v Bovec prišel kako leto prej in seveda kot zaveden Slovenec najprej naskočil Triglav. V naslednjih letih sem tudi kupil apartma v Kaninski vasi. Za zimske počitnice smo prihajali na smučanje in se s kaninsko žičnico povzpeli na 2200 m visoko smučišče ter uživali v soncu in pogledu na tržaški zaliv in ladje v njem. Ko smo se vrnili s smučanja, smo si privoščili okusno kosilo v kaki gostilni (Pod lipo, Kovač, Letni vrt, Soldat, Martinov hram). Po počitku smo se lahko nakopali še v bazenu hotela Kanin, zvečer pa so že odrasli otroci obiskali disko klub Elvis, mi »starejši« pa smo kozarec vina spili kar v bifeju pri Eriku v Kaninski vasi! Seveda smo lahko celo leto uživali na neskončnih označenih gorskih in pešpoteh v okolici Bovca. Kaninska vas je bila polno zasedena tako poleti kot pozimi. Poleti smo se predvsem sončili, kopali pa bolj malo v bistri, čisti in mrzli Soči. Čez vikende so predvsem bovške mesnice in gostilne množično obiskovali Italijani.
Bovec 2024: V teh 35 letih so se stvari v Bovcu zelo spremenile – žal na slabše. Danes ni več žičnice, ni bazena v hotelu Kanin, ni diska Elvis, Italijanov ni več, množica pohodnih poti ali zgodovinskih zanimivosti ni več prosto dostopna zaradi privatnih parcel in pozidav. Izven sezone se »turistu« lahko pripeti, da ne bo imel kje jesti. Tako sem januarju 2023 težko našel odprto gostilno, tudi Žvikar je bil zaprt. In ker sem vozil proti Ljubljani, sem šele nekje pred Idrijo naletel na odprt lokal, pivnico-pizzerijo.
Je pa zrasla množica klubov promotorjev in izvajalcev spustov z žico, po reki Soči (raftarjev), ponudnikov navadnih in električnih koles in motorjev, pa še kaj. Ne trdim, da je za določeno populacijo to zanimivo in atraktivno, a takim, ki se bližamo 80-tim letom, pa to ni privlačno. In čedalje manj je zanimivosti, zaradi katerih smo radi prihajali v Bovec.
K sreči so atraktivni Bovški hribi in gore ostale in še sedaj rad hodim naokrog. Pa Soča je še tudi tam kjer je bila in k sreči takšna kot je bila: še kar čista, bistra, mrzla. V tem času so otroci zrasli in dobili smo vnuke. In nad Bovcem in Sočo sta navdušena kar dva. Starejši od vnukov je postal izjemen in vnet ribič, ki zelo rad muhari. Upam, da bo »nadaljeval« tradicijo obiskovanja tega kraja. Bovec je v tem času pridobil dva velika trgovska centra ob vstopu v mesto. Naj omenim tudi novogradnjo telovadnice, ki kaže, da bo morda enkrat le uspešno dokončana. Tu se bo zagotovo našel prostor tudi za zabavo mladine. Kaninska vas se tudi kaže v obnovljeni podobi, predvsem po zaslugi nove Uprave, novih ljudi, ki prihajajo iz zaledja Ljubljane in prinašajo seboj sodobne ideje.
S prijateljem Vranom sva nekoč propagirala cestno povezavo »Primorka«! To naj bi bila cesta od Kopra, mimo Sežane, Nove Gorice, Bovca s tunelom pod Vršičem v Kranjsko Goro. Po 35 letih se pa nekaj le dela na tem področju. Izboljšuje se odsek ceste od Kobarida do Bovca. Širila se je cesta od trdnjave Kluže proti Logu pod Mangartom, soteska pri Klužah pa se da urediti s kakim tunelom ali galerijo.
Morda bomo (oziroma boste) čez naslednjih 35 let le dočakali žičnico na Kanin, bazen (v sicer že obnovljenem) hotelu Kanin in prostore za zabavo mladine.
Dr. Veselko Guštin, Ljubljana-Polje
