Najbolj znan triptih je v Madridu (muzej Prado), ki ima podolgovat naslov: »Sveta družina z angelčkom, ki igra na balalajko, sv. Katalina z mečem in kolesom (levo od osrednje slike), sv. Barbara z buklo.« Slednje posebej pogrešamo, saj nam primanjkuje učiteljev. V sili uporabljamo tudi take brez bukle. Na misel mi je padla ideja, da bi bralcem članka prikazal sodoben triptih, toda ne v slikah, temveč v besedah in s tuzemskimi svetniki. Pripravite se.
Na levi sliki je možakar, ki je z uradnimi volitvami prišel na oblast. Ko je Hindenburg, tedanji predsednik Weimarske republike, rekel Hitlerju, da ga ne bo imenoval za kanclerja, je ta odgovoril: »Škoda, sedaj ne bom mogel krotiti svojih jurišnih oddelkov.« In jih tudi ni. V svoji dejavnosti so bili tako uspešni, da je Hindenburg le bil primoran razglasiti ga za kanclerja. V besednem triptihu ima tudi on meč in kolo kot sv. Katalina. Njegova parola vladanja je bila »D. D. über alles.« Po njegovem samomoru pa ga imajo za zločinca.
Tudi mi v sedanjem času imamo dobro plačan jurišni oddelek in to v Bruslju. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v pogovoru z našim predsednikom vlade Golobom izrazila iskreno navdušenje nad bodočo komisarko Kosovo. Za našo bruseljsko predstavnico so iz jurišnega oddelka ugotovili, da takšna oseba (kot je Kosova) nikoli ne bi smela biti predlagana za EU komisarko, da je ta izbira slaba za Evropo in katastrofa za Slovenijo. Da poveš svojo misel s tako izbranimi besedami, moraš biti dovolj šolan, vsaj magisterij moraš imeti. Očitali so ji tudi slabo znanje angleščine, pozneje so ta očitek umaknili, saj so z zamudo ugotovili, da se ne smeš zlagati o nečem, kar se z lahkoto da preveriti. Nič hudega, so rekli, smo pa enotni, da se zoperstavimo vsakemu sonarodnjaku, ki ni iz naše stranke.
Dozdeva se mi, da je ta jurišni oddelek napisal »lepo besedilo«, edino naslovnika je zgrešil. Mnenja sem, da so ravno oni tisti, ki nikoli ne bi smeli biti predlagani za EU poslance in so slaba izbira za Evropo in katastrofa za Slovenijo. Kaj hočemo. Človeško se je motiti.
Na srednji sliki je možakar, ki je tudi z uradnimi volitvami prišel na oblast, čeprav je bil po poklicu šlosar. Njegovo geslo je bilo miroljubno: »Varujte mi bratstvo in enotnost kot punčico očesa.« Njegovi privrženci ga niso ubogali in so se po njegovi smrti veselo med seboj pobijali. Imel je tudi nekaj pomanjkljivosti: z zadnjo ženo je imel nekaj težav (kdo jih pa nima?) in ni znal materinega jezika. Kljub temu je imel najbolj veličasten pogreb. Mnogi, ki so mu za življenja lezli nekam (ne bom vpisal ustrezne besede, ker mora članek biti na nivoju), ga sedaj, ti nekdanji domači privrženci, razglašajo za zločinca pod parolo: »Korajža velja pljuvati po mrtvem levu.« Žal, tudi taki so med nami. Tisti, ki so včasih domačemu T. lezli nekam, sedaj lezejo drugemu T. v isti organ.
Na desni sliki je možakar s tipično frizuro. Tudi on je prišel na oblast z uradnimi volitvami. Ker je nepredvidljiv, je tudi nepredvidljivo, če bo po svoji smrti proglašen za zločinca. Zaenkrat ni. Pustimo se presenetiti.
Kaj pa njegovo geslo? Ah, seveda: »Make A. great again.« Mnogi nosijo rdeče kape s tem napisom. Koga ne bi takšna množica privržencev zapeljala, da lahko vzneseno trdi: »Rad hujskam ljudi, drugega proti drugemu. Vse moje življenje temelji na tem. Iz ljudi izvablja najboljše in najslabše.«
Dodatki tretjemu delu besednega triptiha še pridejo, »barva« triptiha se še ni posušila. Počakajmo.
Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani
