Ne razumem, zakaj bi tak pristop bil napačen. Ne razumem zgražanja v medijih, češ da so mladi pripravljeni delati le osem ur. Zakaj bi nekdo delal več, če ima v pogodbi zapisano, da je delavnik 40 ur na teden? Mi smo veseli, če se mladi ne pustijo izkoriščati tako, kot so se starejše generacije pred njimi. Predstavniki generacij, ki so že nekaj let na trgu dela, mednje sodim tudi sama, smo bili pripravljeni marsikaj požreti, saj so nas vzgajali v prepričanju, da če boš priden, če boš šel na gimnazijo, končal fakulteto, boš imel dobro službo in boljšo plačo od svojih staršev. Milenijci smo bili prva generacija, ki je na lastni koži izkusila, da to ne drži. Čeprav smo prva generacija, ki smo bolj izobraženi od svojih staršev, imamo več kompetenc in referenc, imamo slabši življenjski standard od njih.
Mi smo generacija, ne morem reči drugače, ki je bila malo nategnjena, saj smo verjeli, da bo vse v redu, če bomo pridni in se bomo trudili, samo malo še moramo potrpeti, samo še malo moramo delati, pa bomo dobili pogodbo, samo še malo, pa bo tudi plača višja od minimalne. Nato smo počasi začeli dojemati, da tukaj nekaj ne drži, zato smo veseli, ko se sedanje mlade generacije znajo postaviti zase.
Večer v soboto
