V Bruslju deluje prevajalska služba s skoraj dva tisoč zaposlenimi, ki opravljajo sprotno govorno prevajanje in vsako leto prevedejo tudi preko milijon strani dokumentov. Tako je politikom Sveta Evrope, evropskega parlamenta in evropske komisije omogočen govor v maternem jeziku in s prevajanjem razumevanje vseh drugih govorcev. Nekateri se sicer sramujejo svoje materinščine in govorijo v angleščini, ampak to je bolj odraz osebne (ne)svobode. Vrh Evropske unije je torej lahko vzor uresničevanja jezikovne demokracije.

Kaj pa mi, državljani Evropske unije? Ste pozabili na vsa priporočila o multikulturnosti, večjezičnosti, učenju vsaj dveh tujih jezikov? Slovenci smo menda znani po nadarjenosti za jezike in voljnosti za podrejanje. Znate italijansko, pa nemško, pa madžarsko, pa hrvaško (ne srbohrvaško, prosim!)? Če vsaj dveh izmed teh sosednjih jezikov ne znate, potem ne spoštujete priporočil politikov iz Bruslja. Ampak vsak ima nekaj, politiki v Bruslju imajo delujočo jezikovno demokracijo, mi državljani pa priporočila in nedelujočo jezikovno politiko,

V Sloveniji smo se pravkar spominjali Primoža Trubarja, začetnika slovenskega jezika. In letos smo se odločili, da slovenščino okrepimo z angleščino. Zato se bodo odslej vsi slovenski otroci, od prvega razreda naprej, poleg slovenščine učili tudi angleščino. Nekateri med nami se bojimo, da se bo ta dvojezičnost spremenila v angleško enojezičnost, kar pa bo preprečil razvoj tehnologije in je bojazen odveč. V prodaji so že glasovni prevajalniki, ki sproti prevajajo v katerikoli jezik. Naši otroci bodo torej čez nekaj let prevajalniku govorili v angleščini, prevajalnik pa bo prevajal v lepo slovenščino!

Primož Trubar lahko mirno počiva, to je vendar krasni novi svet z jezikovno demokracijo, jezikovno politiko in … kdo je rekel jezikovnim kolonializmom in nekaj o hlapcih?

Janez Zadravec Klugler, Maribor