Mejniki ustvarjanja umetnega pomanjkanja so vezani na Trilateralno komisijo (ZDA, Evropa, Japonska), ki je zadušila ustvarjalni zagon v smeri preboja v jedrski energiji, vesoljski tehnologiji in pomoči nekdanjim kolonijam pri industrijskem napredku z namenom obvladovanja pomanjkanja, zmanjšanja prebivalstva in globalnega upravljanja. Težka industrija je bila predana zunanjim izvajalcem in prej gospodarsko neodvisne zahodne države so postale vse bolj odvisne od poceni delovne sile in naraščajočih dolgov. Svet je postal vezan na ogljikovodike, osnova, na kateri se je sprožilo novo obdobje asimetrične vojne in ekonomskega terorizma pod krinko petrodolarja. Vrh v Riu leta 1992 je vzpostavil novo dobo v konsolidaciji nevladnih organizacij in korporacij v okviru »zelene« agende. Ta doktrina je bila formalizirana z Agendo 21, kasneje preimenovano v Agendo 2030, in Listino o Zemlji. COP 14 decembra 2009 v Köbenhavnu in marionetni voditelji so po »pandemiji« in gospodarskem zlomu zagovarjali novo dobo zelenega globalnega upravljanja s pravno zavezujočo pogodbo dekarbonizacije in tako deindustrializacije.
Kitajska in Indija, skupaj z afriškimi vladami, se niso želele žrtvovati zaradi dvomljivih podnebnih sprememb. Njihov boj je bil vezan na pravico vseh narodov do razvoja, na podpiranje pravice suverenih narodov proti prevladi globalnih institucij, usmerjenih v novi svetovni red.
Kitajska si je postavila obsežne strateško-energetske programe za hidroenergijo, nafto, premog, zemeljski plin, vodikovo energijo in jedrsko energijo naslednje generacije. V obdobju od leta 2000 do 2021 je povečala svojo letno porabo energije z 12.470 TWh na 43.791 TWh, medtem ko je v ZDA padla s 26.545 TWh na 25.825 TWh. Učinki na kakovost življenja, na delovno moč prebivalca, energetsko varnost, proizvodnjo hrane in izobraževalne možnosti so se močno povečali. Bistveno se je povečala življenjska doba (leta 1963 44 let, danes 77,5 leta) in povečal se je srednji sloj (leta 2000 le 3 % kitajskega prebivalstva, danes 54 %). V obdobju od leta 1989 do danes ugotovimo desetkratno povečanje dohodkov in produktivnosti dela poleg trinajstkratnega povečanja BDP. Lahko ugotovimo, da so v istem obdobju omenjeni parametri na zahodu stagnirali ali se celo znižali.
Kitajska je vložila ogromna sredstva v megaprojekte za pridobivanje, preusmerjanje in oskrbovanje z vodo za svojo industrijo, kmetijstvo in široko potrošnjo. Trokraki projekt jug–sever je namenjen prenosu znatnih količin vode z vlažnega juga Kitajske na sušni sever. Po prvi in drugi poti je bilo pretočenih več kot 70 milijard kubičnih metrov vode v letu 2024. Nasprotno, razvoj vodne infrastrukture in ohranjanje vode med zahodnimi tehnokrati se je zanemaril že več kot 50 let, kar je povzročilo suše in prehrambne krize. V Severni Ameriki od zgodnjih osemdesetih let niso zgradili novih jezov za hidroelektrarne in so hkrati tudi prikrajšali kmete in prebivalce vitalnih zalog vode in energije, kar povzroča trpljenje in izseljevanje ljudi. Po drugi strani pa je Kitajska v zadnjih 25 letih zgradila štiri od desetih največjih jezov za hidroelektrarne na svetu.
Medtem ko »zeleni zahoda« razmišljajo samo o dekonstrukciji industrijske civilizacije, da bi rešili puščave, ali uničili obdelovalno zemljo s širjenjem sončnih kolektorjev, s čimer so povečali vročino in brez življenjske puščave na zemlji, koncept »zelenega« v Evraziji vključuje prinašanje življenja v puščavah. Nasa je odkrila, da se je svetovna biomasa povečala za več kot 5 % predvsem zaradi gospodarske dejavnosti Indije in Kitajske.
Vzhodno-zahodni koridorji v sklopu pobude »en pas-ena cesta« in sever–jug INSTC so zelo sinergični in združeni v veliki strateški perspektivi za široko evrazijsko rast in integracijo v svetovnem redu.
Učinki omenjenih projektov vključujejo opolnomočenje suverenih držav v nasprotju s privatiziranimi centralnimi bankami, dvig ljudi v boljši življenjski standard, povečanje obilja namesto pomanjkanja, spodbujanje miroljubnega sodelovanja namesto delitve in programov osvajanja, ki so jih imperiji uporabljali že od nekdaj.
Črt Tavš, Koper
