Temu je težko kaj dodati, razen morda začudenje ob tem, da so organi za spomeniško varstvo staro Ilirijo nekoč razglasili za kulturni spomenik, nato pa dopustili, da je od nje ostal le zid z vrati, zakrit z gigantsko toplo gredo nove.
Edino v prispevku, s čimer se ne morem strinjati, je trditev: »Dejstvo je, da mora prestolnica imeti pokriti olimpijski bazen in pika.« To namreč ni dejstvo, ampak vrednostna sodba: Ljubljana je »živ dokaz«, da lahko prestolnica (in njeni občani in občanke) desetletja normalno živi brez pokritih olimpijskih bazenov. Bistveno slabše pa ljudje živijo, če prestolnica nima dovolj ustreznih prostorov in kadra za zdravstvene domove, kar velja za ZD Ljubljana, ali če morajo osnovnošolke in osnovnošolci k pouku namesto v šolo kar v tehnološki park kot na območju Brda in Vrhovcev.
Na to bi, po mojem, veljalo pomisliti, ko nam bodo rekli: Dejstvo je, da mora prestolnica (ki je med najbolj zadolženimi občinami v državi) imeti nov atletski center za 100 milijonov evrov …
Marko Kržan, Ljubljana
