Ulica Gradišče ima po novem sodnem določanju (po zakonu ZVetL) deloma status skupnega pripadajočega zemljišča stavb na naslovih Gradišče 6 in 8, Igriška ulica 3 in Slovenska cesta 11 ter Drame, deloma pa gre samo za pripadajoče zemljišče delu Nemške hiše, Slovenska cesta 11. Načrtovana investicija obsega prenovo in pod-graditev obstoječega gledališkega objekta, rušitev obstoječega prizidka za tehnične službe, gradnjo novega prizidka z globoko podkletitvijo, tik na mejo z zemljišči ulice Gradišče. Ministrstvo in vodstvo Drame že od leta 2019 dalje poskušata skleniti dogovor – sporazum – o odškodnini v primeru škode na obstoječih stavbah v soseščini, vendar se etažni lastniki ne strinjajo z danimi zagotovili, po njihovem mnenju nezadostnimi. V postopke se je vključilo kar »državno odvetništvo«, ki sedaj v imenu javnega investitorja prisiljuje prizadete občane z zahtevki na upravno enoto o omejitvi lastninske pravice etažnih lastnikov. V Sloveniji smo do leta 2017 poznali javno (državno) pravobranilstvo, ki je skrbelo predvsem za skladnost z zakoni, državno odvetništvo pa v opisanem primeru nastopa kot eksekutor po nalogu močnejšega – to je javnega investitorja, ne glede na upravičenost z naslova zakonitosti.
Investitor Drama obravnavana zemljišča potrebuje za ureditev gradbišča, postavitev gradbiščne ograje in odrov, predvsem pa zaradi izvedbe zelo globokega izkopa, kar je vse stvar projekta. Intervencija državnega odvetništva je uspela, upravna enota je izdala investitorju ugodne sklepe, prizadeti etažni lastniki so sprožili upravni spor, bili zavrnjeni, zato so se pritožili na vrhovno sodišče in uspeli. Pri tem naj bi sodišče poseglo tudi v zakonsko ureditev na področju urejanja prostora, in sicer na področje »poenostavitve postopkov razlastitve in omejitve lastninske pravice v fazi uvedbe postopka«, omogočilo naj bi »vlaganje tožb že zoper sklepe o uvedbah postopkov za omejitev lastninske pravice«. Kljub vsemu se je dogajanje ponovilo in novih šest etažnih lastnikov išče pravico ponovno na sodišču.
Ob vsem tem je državno odvetništvo, kot je razvidno iz članka, predlagalo upravni enoti, naj odloča »po nujnem postopku«. Ocenilo je, da redne poti na sodišča zaradi nepravilnosti ali dvomljive pravilnosti upravnih odločb lahko trajajo leta dolgo, kar bi pomenilo nezmožnost gradnje in oškodovanje javnega interesa. Navedeno je nedvomno izsiljevanje državljanov s strani državne aparature, ko nihče niti pomisli ne, da gre pri vsem mogoče za velike nepravilnosti, v škodo prizadetih državljanov. Ti med drugim oporekajo projektu v delu, ko obravnava gradnjo novega prizidka v globino do problematičnih geološko-hidrogeološko-geomehanskih razmer, brez učinkovite presoje vplivov na okolje. Izhod iz sodnih dokazovanj bi bil tudi spremenjen projekt s krajšo časovno zamudo, ki bi vnaprej upošteval izpostavljene težave – na kaj takega državno odvetništvo ne pomisli. Vse zadrege in neskladnosti izvirajo že iz nadrejenega prostorskega akta, ki je pravna podlaga za izdelavo projektne dokumentacije (javna ulica ali zasebna površina, okoljevarstvena presoja urbanistične ureditve, premisleki o globini gradnje v podtalnico, ipd.) in za izdajo gradbenega dovoljenja, saj so v teh hierarhično medsebojno odvisnih aktih odprta ista vprašanja, vendar brez ustreznih rešitev, ki se sedaj razčiščujejo na sodiščih.
Ni edina javna investicija s takimi večjimi ali manjšimi težavami ali nepravilnostmi – tehnične, upravne ali pravne narave. Končne posledice se bodo pri nekaterih šele pokazale, čeprav so očitne tudi že v fazi realizacije slabo premišljenih projektov (že na ravni urejanja prostora – drugi tir Divača–Koper, cesta tretja razvojna os, kanalizacija kanal C0, Potniški center Ljubljana itd.).
Martina Lipnik, u. d. i. a., Ljubljana
