Kdo pa jo je izvolil? In kje sploh piše, da bo kdaj prestopila njegov prag? Tokrat se strinjam z Janšo, da bi taki poslanci morali vrniti mandat in bi jih nadomestili drugi. Ali kot pravi nekdanji poslanec Rudolf Moge: »Poslanec, ki je po izvolitvi zapustil stranko, je s tem prelomil dano besedo stranki in hkrati tudi prevaral volivce. Kakšna sta etika in morala takega poslanca, ki noče uresničevati predvolilnih obljub? Če bi bil pokončen in resnicoljuben, bi moral svoj mandat vrniti.« Ali naj res verjamemo, da se poslanci oklepajo položajev zaradi nas? Če pogledamo njihovo zgodovino, njihovo kameleonstvo, prestope v različne stranke, združevanje strank, njihovo populistično »flancanje« in sezname praznih obljub, ugotovimo, da si le prizadevajo ostali pri koritu in brez posebne odgovornosti sesati skupni denar. Nekateri, še huje, se okličejo za odrešenike, s tem napajajo svojo samo-zagledanost ter ambicije, mediji pa namesto da bi jih razkrinkali in poslali tja, kamor spadajo, jim uslužno pomagajo.
Logarjeve besede in še bolj dosedanja dejanja kažejo, da ga v prvi vrsti ženejo velike ambicije in denar. Tudi laži, manipulacije, izmikanje, zanikanje in drugi izgovori mu pri tem niso tuji. Potrditve za to najdemo tudi v nedavnem intervjuju (Dnevnik, 15. 11. 2024). Že v osnovnošolskih časih se je videl v veliki parlamentarni dvorani, ki ga je očarala, a gotovo ne zaradi velikosti, ampak zaradi pomembnosti ljudi in njihove moči v njej. Zato se je četrt stoletja kalil v SDS, ponotranjil način njihovega delovanja, spornim odločitvam ni, vsaj javno ne, ugovarjal, Janši je bil zvest morda tudi zato, ker zasledoval svoje koristi. Dodobra se je izuril v prikrivanju, tudi evropski javnosti. Saj se spomnimo afere »depeša«, vladni odgovor Svetu Evrope (pomlad 2020) na prijave o pritiskih Janševe vlade na slovenske medije in novinarje, ki ga je Logar kot zunanji minister poslal, se na parlamentarnih odborih nesramno ter vzvišeno sprenevedal in se poleg tega še strinjal z vsebino tega pamfleta. Podobno vlogo je odigral v začetku 2008, ko dostavil materiale, polne laži in manipulacij, pred sobe bruseljskim dopisnikom evropskih medijev kot odgovor na novinarsko peticijo.
V politiki je potrpljenje 90 odstotkov uspeha, pravi Logar. S tem »uspehom« gotovo ni mislil na izboljšanje našega življenja, ampak na svoje plezanje po lestvici navzgor tja do kandidature za predsednika države. Število glasov ga je opogumilo, da je (z Janšo?) ustvaril scenarij, ga sproti prilagajal razmeram in zdaj je napočil pravi čas za ustanovitev stranke in neskromne, megalomanske sanje o mandatarstvu. Še vedno ne vidi nič spornega v Janševem rušenju države, kar kaže na njegovo etiko in moralo ali pa se izgovarja: »Ne želim časa, ki ga imam na razpolago v politiki, uporabljati za to, da bi kritiziral ali ocenjeval druge.« Pa še kako jih kritizira, če gre za Levico in za Svobodo. Ves čas predava o povezovanju z vsemi, vendar ne z Levico, pa tudi s Svobodo ne, čeprav to slednje novinarju zanika, se dvakrat zlaže.
Njegovi neoliberalni pogledi in program, ki ima v središču podporo podjetnikom, ne obetajo nič dobrega za socialno državo. Tudi imena v svetu stranke za moje pojme ne. Še vidim naslove, kako je Senko Pličanič ministru Vizjaku najprej za milijon evrov pisal zakone, potem pa o njih svetoval in mastno služil. So takšni ljudje vredni zaupanja? Ponavlja stavke o vladanju – v povezovanju čez sredino – kot o svojem velikem »izumu«, kot da v preteklosti tega še ni bilo. In rezultati?
S svojim leporečenjem je volilce na led spravil Pahor, kaže, da bo nekatere, mnoge (?) tudi njegov, a zdi se, bolj pokvarjen imitator Logar. Bolj od povezovanja samega je pomembno, kakšni ljudje se povezujejo. Bojim se, da bo levosredinska stranka (SD?), če se bo priključila SDS in Demokratom (ne glede, kdo bo premier) samo nepomemben člen in »sodelavec« pri nadaljevanju privatizacije in razslojevanju prebivalstva. Saj to je verjetno namen te predstave, ki jo že dve leti gledamo.
Za konec se je z odprtim pismom proti Logarju oglasil še Dejan Kaloh. Verjamem, da navaja resnična dejstva, se pa sprašujem, ali bi vso to nesnago molče požrl, če bi mu Logar blagovolil dati podpredsedniško mesto.
Polona Jamnik, Bled
