S prenovo tržnice, kot jo načrtuje mestna občina (MOL), ne bi bilo nič manj odpadkov in nič manj zavržene hrane. Navedbe MOL o prenovi tržnice so tako brez osnove. Če bi se avtor(ji) reklamnih plakatov s slavospevom o prenovi tržnice potrudili in povprašali prodajalce o poteku prodaje živil na tržnici, takih zavajajočih neumnosti ne bi razobešali na javnih prostorih, saj je zavajanje javnosti vsaj neprimerno, če ne kaznivo dejanje.
Kot že zapisano, torej še enkrat: prodajalci pripeljejo pridelke zjutraj ob peti, šesti uri. Iz kombijev, ki parkirajo ob stojnicah, razložijo pridelke, za kar potrebujejo dve uri, nato kombi odpeljejo, ker ga rabijo doma, ob zaključku tržnega dne se kombiji vrnejo. Neprodano naložijo v kombi, za kar potrebujejo uro, pospravijo stojnico in okolje, da ni treba plačati precejšnje globe. Vrnejo se domov in z odpadki krmijo živino. Torej, zavržene hrane ni, z njo krmijo živino, odpadkov ni, embalažo uporabijo ob naslednjem prevozu na tržnico.
Študija načina prodaje pridelkov na tržnici dokazuje ne samo, da obsežna prenova tržnice ni potrebna, temveč da je neizvedljiva. V tržnih dnevih je prodajalcev preko sto. Projektant prav gotovo ni opravil obvezne naloge in izračunal, koliko dvigal bo potrebnih iz tržnice v klet in iz kleti na stojnice in kako bodo rešili kaos shranjevanja, ki sploh ni potreben, saj kupci hočemo sveže pridelke in nočemo zmrznjenih ostankov.
Zapisano velja za prodajalce živil iz bližnje okolice (trnovskih solataric ni več), pa tudi s širšega območja, za katere je prodaja pridelkov na tržnici pomembna za preživetje. In ne velja za kramarje, ki so se preselili k nam s tržaškega Ponte Rossa. Ti sicer nimajo organskih odpadkov, imajo pa ob dobri prodaji prazno embalažo. Za te je pač treba najti drug prodajni prostor, saj ne predstavljajo naše narodne identitete, ki jo iščejo turisti.
Zavajajoče so tudi vodilne besede Naj živi tržnica, saj je velika nevarnost, da bi ljubljanska tržnica, danes evropska turistična atrakcija, med gradnjo garaž zamrla.
Lepo bi bilo, če bi nas MOL obvestila, kaj se dogaja s problematiko Plečnikovih arkad. Leta 2023 je namreč Unesco opozoril, da ima država RS dolžnost, da pridobi soglasje Unesca za projekt tržnice. MOL je namenila 674.000 evrov za študijo HIA (Heritage Impact Assessment) za dokazilo Unescu, da projekt MOL ne vpliva na Plečnikovo tržnico. Uradno je ministrstvo za kulturo vodilo postopek, Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) je dvakrat zavrnil študijo in zahteval popravke dokumenta, nakar je MOL brez soglasja Unesca pričela proces pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja za gradnjo garaž pod tržnico.
Dne 4. 12. 2024 je Gašper Hrastelj, generalni sekretar slovenske nacionalne komisije za Unesco, posredoval sporočilo centra Unesca v Parizu vladi republike, v katerem jo obvešča, da »postopek poteka brez dokončane presoje vplivov na svetovno dediščino in brez pregleda in mnenja Centra za svetovno dediščino« in opozarja: »Neizvedba slednjega predstavlja potencialno nevarnost za vpisano območje ter ima lahko posledice za status te dediščine, saj se na nacionalnem nivoju sprejemajo nepovratne odločitve brez sledenja postopkom Konvencije.« Torej, grožnja izbrisa Plečnikove dediščine s seznama svetovne kulturne dediščine, kar bi bil narodni škandal.
Delovanje podtalnice izpod Grajskega hriba izpira pesek na območju tržnice, ki se zaradi tega poseda. Hude so poškodbe na tlaku odprte tržnice, nove so razpoke tlaka pri Mesarskem mostu (stekleni brvi) s posedanjem arkadnega stebra, poškodbe tlaka arkad so ob vsem Pogačarjevem trgu in ob Semenišču, kar bi moralo biti opozorilo MOL, ki pa se za to problematiko ne zmeni. ZVKDS bi moral opraviti študijo sedanjega stanja Plečnikove tržnice in izdelati predlog sanacije celotnega področja Vodnikovega in Pogačarjevega trga.
O stanju že zgrajene prve etape garaž pod tržnico, Mesarskega mosta (čeprav še danes ni gradbenega dovoljenja), nam MOL ne pove ničesar. Vstop na WC po strmih in mokrih (v mrazu ledenih) stopnicah pod steklenim mostom v času odjuge, s slapom vode skozi razširjeno diletacijo s poškodbami na betonskem stropu ter preprogi na stekleni površini brvi, da se preprečijo poškodbe občanov in turistov, niso v čast projektantom, med njimi tudi nosilcem Plečnikovih odličij. Nujno bi bilo, da si poškodbe vsaj ogledajo in izdelajo projekt sanacije.
Bilo bi lepo in prav, da MOL zgoraj navedene plakate, izdelane z davkoplačevalskim denarjem, nemudoma umakne.
Milan Zdravko Kovač, u. d. i. a., Ljubljana
