Ponovno sem si osvežila spomin z branjem nekaterih Hoivikovih izjav na temo referenduma o pokojninah kulturnikov in se zgrozila. Z izjavo, da bodo udeleženci referenduma z glasom proti v ponos Francetu Prešernu, se je poslanec bržkone zapisal med tiste legende, ki o umetnosti nimajo kaj dosti pojma. Nadalje, v isti sapi pametuje o pravici do dostojnosti in spoštovanju, predvsem do demokracije, in zato, tako pravi, so pripravljeni na boj, ki seveda diši po plačani predvolilni kampanji davkoplačevalcev stranki SDS. To pa je vrhunski primitivizem, načrtno zavajanje in sprevrženost brez primere.
Glede pokojnin za izredne dosežke v kulturi sploh ne bi smeli razpravljati, ker umetnost moramo razumeti kot bogastvo, ki ga beremo, slišimo, gledamo, opazujemo, začutimo, cenimo, občudujemo in tako dalje. Če uporabim prispodobo, bi morali katerokoli umetnost pravzaprav vikati, ker so vse tako zelo edinstvene, samosvoje in osupljive. Moj poklon vsem, ki ustvarjate, ohranjate in plemenitite umetnost.
Tatjana Lanjšček, Ljubljana
