Članek se sicer osredotoča na vpliv cen zemeljskega plina kot glavnega vhodnega energenta na ceno daljinskega ogrevanja v Mariboru, vendar lahko pri bralcih vzbudi skrb tudi glede cen plina za druge odjemalce oziroma tiste, ki so neposredno priključeni na distribucijsko plinovodno omrežje na območju celotne Slovenije. Ker večina bralcev ni strokovnjakov za energetske trge, moramo podati nekaj dodatnih pojasnil glede te tematike oziroma glede povezav med gibanjem cen plina na veleprodajnih trgih in cen za odjemalce daljinskega ogrevanja (toplote), ki plin uporabljajo kot vhodni energent, ter cen plina za tiste odjemalce, ki so neposredno priključeni na plinovodno omrežje.
Cene plina, obravnavane v članku, se nanašajo na veleprodajni trg, kjer so na voljo različni terminski produkti. Večji odjemalci plina, vključno z izvajalci daljinskega ogrevanja, lahko prek svojih dobaviteljev kupujejo plin za vnaprej določena obdobja, ki so lahko oddaljena več let. Strategija nakupa plina za daljinsko ogrevanje v Mariboru nam ni znana, vendar je splošno znano, da je mogoče nihanja cen na veleprodajnem trgu omiliti z več časovno razpršenimi nakupi.
Dobavitelji plina za gospodinjske odjemalce, ki so neposredno priključeni na distribucijsko omrežje, uporabljajo strategije nakupa, ki omogočajo bolj stabilne cene v primerjavi z veleprodajnimi cenami. Poleg tega je trg plina na maloprodajni ravni odprt, kar pomeni, da lahko odjemalci zamenjajo dobavitelja. Zaradi konkurence med dobavitelji so ti pri določanju cen previdnejši in se izogibajo nenadnim podražitvam.
Pomembno je poudariti, da cena plina ni edini dejavnik, ki vpliva na ceno daljinskega ogrevanja. Po podatkih Agencije za energijo cena daljinskega ogrevanja v Mariboru znaša 187,88 eur/MWh, medtem ko bi za enakega odjemalca, če bi bil priključen na distribucijski sistem plina, cena plina z omrežnino in vsemi dajatvami znašala približno 91–96 eur/MWh. Ta razlika kljub enakemu energentu jasno kaže, da so pri končni ceni daljinskega ogrevanja še kako pomembni tudi drugi dejavniki in ne samo cena plina, kar se velikokrat želi prikazati v javnosti.
V kontekstu trenutnih cen na veleprodajnem trgu želimo poudariti, da odjemalci plina, priključeni na distribucijsko omrežje, nimajo razloga za skrb. Trenutne veleprodajne cene so nižje od njihovih trenutnih maloprodajnih cen, prav tako pa cene terminskih produktov za bolj oddaljena obdobja (2026, 2027, 2028 …) ne naraščajo, temveč so celo nižje od današnjih cen in padajo s časovno oddaljenostjo. Menimo, da je pomembno, da ti odjemalci plina prejmejo jasne in pomirjujoče informacije.
Urban Odar, direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ-DZP)
