Nekaj takega se čez čas nadejamo tudi pri nas, je že paberkoval dosmrtni prvak naše najpomembnejše opozicijske stranke. A si dovolim trditi, da tako preprosto tod le ne bo šlo. Prepričan sem, da sta civilna družba in urbanejša presoja pri nas le na takšni ravni, da takih abotnosti ne bosta mogli mirno prebaviti. Le na volišča se bosta morali podati. Čim več nas bo šlo na volišča, bolj se bomo lahko ubranili temu, da bi nas spet preganjali s solzivcem, globili na vsakem koraku in zalivali z vodnimi topovi. Da so kaj pametnega počeli, pa se tako ali tako ne spomnim. Ne dovolite si, da bi vam politiko tako zagabili, da bi ostali doma, zavedajte se, da je jurišnikom to cilj. Ne bodimo molčeča in nezainteresirana večina!

S tem pisanjem zaključujem paberkovanja, s katerimi že (pre) dolgo obremenjujem bralce in Dnevnikovega urednika te rubrike. Morda me bo premamil le še kakšen preblisk. Iskreno pa se nadejam, da bom lahko v tej rubriki še dolgo spremljal iskrive misli blejske gospe Polone Jamnik. Na koncu imam samo še eno željo: premierja Goloba vljudno prosim, da naj vsakič šteje do deset, preden izreče kakšno obljubo ali napoved. Vseskozi naj ima pred očmi, da se lastna hvala pod mizo valja. Prosim, ne lajšajte pot abotnim poenostavitvam.

Josip Meden, Ljubljana