Ali uspešne dijake in odlične maturante hvalimo samo zato, ker se držijo učiteljskih naukov in s tem utrjujejo status učiteljev? Ali niso za posameznika pozneje v življenju pomembne popolnoma druge veščine? Ali je torej več kot znanje pomembno to, kako se človek v življenju znajde?
Dohodninske napovedi in zemljiška knjiga ponavadi ne lažejo, zato so na državnem izpitnem centru uspešnost prvih šestih generacij splošnih maturantov povezali s temi podatki. Preverili so, kje so bili čisto prvi maturanti dvajset let pozneje, kam so prilezli, kako so shajali v življenju. Izkazalo se je, da z maturo vendarle ni vse narobe in da je imela skupina povprečno uspešnih maturantov z 20 točkami v povprečju za približno 8000 evrov višje letne dohodke kot tisti, ki so maturo opravili z desetimi točkami. Maturanti v skupinah z izjemnim uspehom (30 točk ali več) pa so imeli letno v povprečju za več kot 16.000 evrov višje bruto dohodke v primerjavi s tistimi, ki so maturo opravili z desetimi točkami. E! Ni torej vse samo v iznajdljivosti in sumljivih poslih.
Seveda najdemo tudi take, ki v šoli učno niso bili uspešni, so se pa v življenju »dobro znašli«. A tudi za »znajti se« je potrebno znanje. Še najbolj navdihujoča ugotovitev raziskave pa je po našem mnenju ta, da za znanje ni nikoli prepozno. Tudi takim, ki so na maturi dosegli »skromnih« dvanajst točk, je namreč pozneje uspelo doktorirati.
Nedeljski dnevnik
