Gre za promocijo evropskih vrednot, ki so dediščina prav zmage nad naci-fašizmom. Žal pa ta Evropa oziroma institucija Evropska unija, v katero smo si tako zelo želeli, postaja svoje nasprotje, saj tepta prav temelje, na katerih je nastala. Kako naj si drugače razlagamo molk, tišino, popolno brezbrižnost ob dejstvu, da ima italijanska Gorica za častnega občana očeta fašizma Benita Mussolinija. Še huje pa je, da so na to ne le ponosni, temveč so očitno pripravljeni na nadaljevanje tiste fašistične politike, ki so jo najbolj krvavo izkusili prav primorski Slovenci. Mestni svetniki italijanske Gorice so namreč pred kratkim zavrnili pobudo, da bi Mussoliniju odvzeli častno meščanstvo. To pove vse o njih in o stanju duha ne le v Gorici, temveč v celotni Italiji, kar je posledica dejstva, da italijanski fašisti niso imeli svojega Nürnberga, ki bi nedvoumno obsodil številne italijanske vojne zločine, tudi v Sloveniji.

In tako bo ob 80-letnici zmage nad naci-fašizmom kulturna prestolnica Evrope mesto, ki še danes slavi očeta fašizma. In kar je najhuje pri vsem tem, je tišina vseh slovenskih in evropskih institucij. Nobene reakcije naše vlade, nobene evropske komisije. Edini, ki je protestiral, je bil župan Nove Gorice. Pa bomo v Sloveniji res dopustili, da gre ta karavana evropske sramote tako mirno mimo in postane tudi slovenska sramota? Bomo res zaradi denarja pljunili na grobove s strani fašistov pobitih Slovencev, bomo pozabili na požgane vasi, prisilno raznarodovanje Primorcev, na koncentracijska taborišča na Rabu, Gonarsu ..., ki niso bila nič manj strašna od nemških? Bomo res pozabili na vse italijanske zločine, ki nikoli niso bili kaznovani? Vem, da je moj glas le glas posameznika, toda jaz v imenu mojih prednikov, ki so trpeli in umirali pod italijanskimi fašisti, pravim – ne v mojem imenu.

Saša Radovanovič, Maribor