Pač v maniri trenutnega svetovnega trenda, ki skuša na podoben način širokim množicam prikazati recimo van Goghove in Rembrandtove umetnine, kot denimo to počnejo v amsterdamski cerkvi. Galerijski puritanci ob teh šovih seveda zavijajo z očmi, češ da je to navadna komercializacija umetnosti, nič drugega kot past za turiste.

Verjetno je res tako. Kazemate so bile do prenove brezplačen prostor gradu, kjer so bile tudi vedno na ogled različne razstave. Odkar so postale »sodobno zasnovana večnamenska dvorana, ki ohranja svojo avtentičnost in bo omogočala izvedbo različnih kulturno-umetniških dogodkov«, so tako kot vsi drugi deli gradu plačljiv prostor. In to kar precej plačljiv: ogled impresionistov stane 9 evrov. Tako da se mogoče že splača kupiti celotno grajsko vstopnico po 15 evrov za odrasle, 10,50 za otroke ali v obliki družinskih vstopnic 36 evrov za dva odrasla in enega otroka. Brez vzpenjače seveda. Grad pa je kljub vsemu osrednja ljubljanska znamenitost in tam tudi stranišče stane evro, a je to dobropis v trgovini s spominki. Na grajskem griču so zaenkrat brezplačni le še sprehod po gozdu v okolici gradu, postanek na dvorišču in nekaj metrov grajskega zidu, kjer se tuji obiskovalci komolčijo za prostor z najlepšim pogledom na mesto. Kljub relativno visokim cenam vstopnic so lani na gradu našteli 1.190.229 obiskovalcev. Številka, ki pove, da to niso bili domačini. Ljubljančani sicer množično hodijo na grajski grič, v grad pa prav zaradi vstopnine (in številnih turistov) stopijo le redko. Desetletja dolgo so Ljubljančani čakali, da bo grad končno obnovljen, sedaj pa se je izkazalo, da sadov obnove ne bodo občudovali oni, temveč tujci. Sicer domačinom javni zavod ponuja letno družinsko karto za 75 evrov za neomejeno voženj z vzpenjačo in obiskov notranjosti gradu. Na tak način naj bi grad ponovno vrnili Ljubljančanom, a kaj, ko je za primerjavo letna vstopnica za celjski grad za prebivalce Celja neverjetne 3 evre in je teh 75 evrov za ljubljanski grad naenkrat skoraj oderuška cena. Grad na griču nad prestolnico tako za domačine ostaja še ena »atrakcija«, ki jo meščani občudujejo le od daleč, čakajoč na dan, kot je bil včeraj, ko si jo lahko končno ogledajo brezplačno.