Sem ter tja pa v mestu izginja tudi slovenščina. Izložbe pokojne trgovine danskih čevljev so bile lep čas napolnjene z množico angleških sporočil, ki so najavljala novo vsebino prostorov na vogalu Cigaletove in Pražakove. »You look great! But your brand could look better,« je sporočal najbolj tipičen. »Izgledaš odlično! A bi tvoja tržna znamka lahko izgledala bolje,« bi tistim, ki bi radi uspeli na čim širšem trgu, brez dvoma zvenelo manj prepričljivo. Zato je takšna najava delavnice, ki bo prodajala javno podobo trgovcev vseh vrst, tudi sredi Ljubljane povsem razumljiva. In to v obeh pomenih te besede.
A glede na to, da smo narod, v katerem mora človek za zadovoljevanje kulturnih potreb razumeti še vsaj en jezik in se priseljenci težje naučijo slovenščine, ker smo veseli vsake priložnosti, da prakticiramo tuje jezike, jezikovna situacija v vse bolj turistificirani in globalizirani Ljubljani zaenkrat še sploh ni tako angleška, kot je kazalo ob našem vstopu v EU, ko je na meji obeh Goric naš premier govoril angleško, predsednik evropske komisije pa italijansko. V turističnem delu je sicer nekaj lokalov, ki imajo samo angleški jedilni list, a je ponudba vseh ostalih tudi v slovenščini, imena, kot so Living Room Bar, The Place, Koželj Wines ali Lana's Corner, pa so prej izjema kot pravilo.
Konec koncev je liberalna stranka takratnega premierja medtem že neslavno propadla, stranka tistih, ki ob vsaki priložnosti poudarjajo stare vrednote in ljubezen do jezika svojih mater, pa je še zmeraj močna. Ne vem pa, kaj se dogaja z njenim podmladkom. Prepričan, da ti domoljubi tako radi nosijo napis »I feel S-love-nia« le zato, da bi tudi tujci razumeli, kaj je v njihovih srcih, sem bil namreč nekoliko zmeden, ko sem v središču prestolnice točno nasproti hiše slovitega liberalnega župana Ivana Hribarja, pod katerim so bila v takrat še zapovedano dvojezični Ljubljani slovenska imena ulic napisana s šestkrat večjimi črkami kot nemška, zagledal na prometnem znaku nalepko, ki je nagovarjala domače volilno telo s podobo njihovega dosmrtnega predsednika, pod katerim je pisalo: »Miss me yet?«
