Lojze (Alojz) Gorjanc je bil po rodu Kranjčan, rodil se je leta 1935. Končal je Gimnazijo Kranj in študij na Inštitutu za šport (današnji Fakulteti za šport). Že v mladih letih se je ukvarjal s smučarskimi skoki, alpskim smučanjem, kajakaštvom, košarko in tudi konjeništvom. Deset let je bil član mladinske in članske državne reprezentance v smučarskih skokih v tedanji Jugoslaviji. Po končanem študiju je bil dve leti profesor športne vzgoje, leta 1961 je postal prvi profesionalni zvezni trener smučarske reprezentance Jugoslavije. Od leta 1969 do 1974 je bil zvezni trener za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo v Nemčiji. Nato je dve leti delal v Elanu in bil od leta 1976 do 1981 zvezni trener za nordijsko kombinacijo v Nemčiji. Leta 1981 se je vrnil v Slovenijo in postal direktor nordijskih disciplin pri Smučarski zvezi Jugoslavije. Od leta 1981 do upokojitve leta 1995 je bil direktor nordijskih disciplin pri Smučarski zvezi Slovenije. Ima tudi nemalo zaslug za nordijski center v Kranju.
Lojze pa ni zaznamoval samo nordijskega smučanja in še posebej smučarskih skokov ter poletov, pač pa je pustil globoke sledi tudi v kasaškem športu. Bil je odličen rejec, trener in tekmovalec s kasaškimi konji. Na Brdu je skrbel za rejo in vzgojo plemenitih kasaških konj in za tamkajšnji hipodrom, ki je bil vselej množično obiskan. Kasaške dirke pod njegovim vodstvom so bile vselej magnet za ljubitelje tega športa in so na tekmovalno stezo pritegnile vse najboljše tekmovalce iz Slovenije in na mednarodnih dirkah tudi iz Evrope. Lojze je bil v kasaškem športu svetovljan, imel je stike z najbolj poznanimi rejskimi in tekmovalnimi centri za kasaške konje širom po Evropi. Odlikovalo ga je bogato strokovno znanje in ima velike zasluge za kakovostno rej kasačev, saj je v Slovenijo pripeljal več izvrstnih tujih plemenjakov in kobil. Dejaven je bil v organih Kasaške zveze Slovenije, v kateri je užival ugled in spoštovanje. Nanizal je nešteto zmag na hipodromih, med drugim je leta 1994 zmagal v slovenskem kasaškem derbiju z nepremagljivo Jaso in leta 1999 s hitrim kasačem Leif B. Ob njegovi smrti so v Kasaški zvezi Slovenije zapisali, da je bil velik zagovornik in promotor kasaškega športa. Z njegovim odhodom je kasaški šport izgubil predanega rejca, trenerja in tekmovalca, za katerim ostaja neprecenljiva zapuščina.
Dolga leta sva se poznala, prijateljevala in sodelovala v organih Kasaške zveze. Bil je mož širokih obzorij in se je vedno zavzemal za evropsko primerljive pogoje v reji konj in v slovenskem kasaškem športu nasploh. Med prvimi je podprl projekt Konjske stave in se vedno zavzemal za sistemsko sofinanciranje kasaškega športa, kateremu bi morala bolj pomagati tudi država. Nazadnje sva bila skupaj v Ljutomeru na letošnjem kasaškem derbiju, kjer je dobro razpoložen pripovedoval, da kljub letom še vedno rad dela s konji. Brez njih Lojze pač ni mogel. Dragi Lojze, hvala ti, da smo te imeli in miren zadnji počitek.
Dr. Marjan Toš
