Vladnim uradnikom sem že v razpravah pred sprejemom zakona o javnih uslužbencih zelo jasno povedal, da bodo lahko izbirali nove kadre le za klasično državno upravo, saj jim MNZ in policija, Slovenska vojska, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova), Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) in morda tudi Finančna uprava RS (Furs) ne bodo prepustili niti osnovnega rekrutiranja kadrov. Sicer pa je ta novi način centralizirane izbire kadrov za sektor država odlična priložnost za politično stranko, ki bo dobila oziroma ima v posesti resor ministrstva za javno upravo. Na večino javnih uslužbencev, ki jo predstavlja 160.000 uslužbencev, ki so zaposleni pri delodajalcih, posrednih proračunskih porabnikih, pa nova ureditev ne bo imela prav nobenega vpliva. Že sedaj je v organih državne uprave preveč neizkušenih in strokovno šibkih političnih kadrov, ki bodo ostali, saj imajo z državo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, zato po mojem skromnem mnenju le en vhod v državno upravo nikakor ne bo edini, saj so večni interesi političnih strank po zaposlovanju svojih politično zvestih kadrov slovenska stalnica, zato bodo zaposlovali na način, ko bodo nezaželene kadre premeščali drugam in na izpraznjena mesta praviloma zaposlovali tiste, ki so politično v sozvočju z vsakokratno vladajočo politično garnituro.
Posebej moram poudariti, da so ti kadrovski prijemi značilni tako za leve kot za desne, ki večini kadrov, ki so jih ministri zaposlili na osebno zaupanje, še pred koncem mandata omogočijo zaposlitev za nedoločen čas. Na ta način se ustvarjajo neke vrste mirujoče celice oziroma uradniki, ki jim novi oblastniki ne zaupajo omembe vrednega dela, zato pa praviloma zaposlijo nove kadre in ti kadrovski manevri se ponovijo ob vsaki menjavi politične oblasti.
Seveda so nekaj povsem drugega deficitarni poklici, ki bi jih naj v prvi vrsti pridobival center za zaposlovanje uradniškega kadra, ki pa jih zaradi slabih delovnih pogojev in nizkih plač ni mogoče pridobiti v zadovoljivem številu, zato bi se bilo primerno dogovoriti za neko povsem novo zaposlovalno strategijo za deficitarne poklice, saj njihovo pomanjkanje že resno moti in slabi delovanje nekaterih državnih organov, kajti še vedno kronično primanjkuje pravosodnih policistov in drugih javnih uslužbencev v zaporih, sodnih zapisnikaric, referentov in svetovalcev na upravnih enotah, finančnih kontrolorjev in izterjevalcev Fursa, inšpektorjev državnih inšpektoratov, policistov oziroma vseh pooblaščenih uradnih oseb, ki javna pooblastila in oblastne naloge izvršujejo neposredno v razmerju do fizičnih in pravnih oseb.
Centra za zaposlovanje uradniškega kadra ne bo težko vzpostaviti, saj je kandidatov za primerno plačana višja in visoka uradniška delovna mesta več kot dovolj, povsem nekaj drugega pa je najmanj 50 pravosodnih policistov, ki jih enostavno ni, kar pomeni, da je pod velikim vprašajem otvoritev novega zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ljubljana v Dobrunjah, česar pa ne moreta rešiti ne umetna inteligenca ne ministrica za pravosodje.
Moje kritike niso povšeči ne levim ne desnim političnim oblastnikom, a vendar me to vse manj moti, saj moram zastopati le delovnopravne in ekonomske interese članov Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS), zato delovanje SDOS ni transmisija politik in želja političnih strank, kar pa ne pomeni, da nismo odprti za dialog s politično oblastjo, ki pa ga je žal vse manj.
Že več kot tri desetletja čakamo na vzpostavitev dosledno strokovne in učinkovite pravne države, ki bi naj vsaj omejila korupcijo, zlorabe javnih pooblastil in plenjenje javnega denarja, zato se zavzemamo za ničelno toleranco zlorab javnih pooblastil, čeprav se pri tem globoko zavedamo, da v aktualni praksi »primejo in obsodijo« predvsem tistega, ki zavpije »držite tatu«! Vse dokler bo javne uslužbence strah za službo, ko bi nekaj kaznivega prijavili, bomo priča kadrovski korupciji in fenomenu, ko več kot četrtina državnega proračuna protipravno in povsem nekaznovano ponikne v zasebnih žepih, zato tudi ni denarja za spodobne plače, ki bi privabile deficitarne kadre. Če bi prej omenjeno preprečili, bi bilo javnega denarja dovolj, tako za spodobno delovanje države kot celotnega javnega sektorja.
Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije, Ljubljana
