V opravičilo Britancem je le treba povedati, da so nadpovprečno vljudni glede na evropske in bruseljske standarde, zlasti v primerjavi z evropsko (skrajno) desnico, ki rada uporablja tradicionalne žaljivke. Denimo pri nas naš veliki (vz)trajnostni vodja, ki je javno naslavljal neke kritične novinarke z odsluženimi prostitutkami in celo poznavalsko navedel natančen cenik njihovih storitev (ni jasno, ali z DDV). Cene so bile vabljivo konkurenčne, delo je možno opravljati kot dvoživke, v javni službi in popoldansko ter celo nočno, kar bi vse ugodno vplivalo na krepitev našega terciarnega sektorja in izvoz storitev zaželene višje tehnološke ravni. Z domačim znanjem, brez nebodigatreba beguncev. Ali begunk. Novinarsko znanje pa za tega analitika očitno nikakor ni ovira.
Isti vodja je istega leta Gospodovega slovensko osvobodilno gibanje med 2. svetovno vojno (OF) nevoščljivo poimenoval po angleško (čeravno jo slabo obvlada) kot FO, česar ne bomo prevajali v kleno (besno) slovenščino avtohtonih prebivalcev žuljavih rok. Oktobra 2018 je neki mladi (brez)up iz iste stranke ponižno javno opredelil bivšega predsednika države Slovenije za »starega prdca«. Kar nazorno kaže enometrsko nadmorsko raven zaznavanja tega zdravega mladca. Avtor sicer sliši na dobro staro domače krstno katoliško ime Žan.
Dne 1. oktobra 2024 je v slovenskem državnem zboru vodja poslanske skupine stranke SDS Jelka Godec stoje strmela v prisotnega sedanjega predsednika vlade in mu brez pomislekov ob tradicionalni (tudi uvoženi) krščanski oliki in omiki refrensko dobesedno očitala laži, laži, laži … »Zakaj ste lagali«, »dajali lažne obljube« …? Odgovorov ni obdelovala.
Volivci, gledalci (oziroma njihov večinski del) se (le) retorično sprašujejo, ali so taki izrazi končno dobili uradno domovinsko pravico med našimi predstavniki tudi v slovenskem zboru. Se pravi, ali se na ta način lahko mirno obklada tudi politične prvake SDS, RKC in podobnih. Ne da bi ti trepnili z očmi, kaj šele tožili. Denimo Bogu, katerih zastopniki na Zemlji (bržkone?) dajejo lažne obljube, ali raje na sodišču.
Od »terminoloških nenatančnosti« Churchilla (1906) je preteklo že stoosemnajst let. Ravno toliko časa so si bili nekoč vzeli v Rimu, da so dogradili in blagoslovili (1623) baziliko svetega Petra. Za katero je (premalo) znano, da so jo zgradili z množično prodajo lažnivih odpustkov – s konkurenčnimi ceniki za umore, kraje, prešuštva, laži … – kar po svetih stojnicah po Rimu.
Med gradnjo cerkve se je zvrstilo kar dvajset papežev. Slabih šest let na oblasti per capita. Šef omenjene poslanke pa vodi njeno stranko že resničnih enaintrideset let, od začetka njegovega članstva v ZKS (pri rosnih, a zrelih sedemnajstih letih!) pa bo naslednje leto že častitljivih petdeset let. S takim rdečim pedigrejem so zdaj pri nas na političnem vrhu (ali celo v Bruslju) samo še v stranki Jelke Godec, vse druge so jih že zdavnaj v praksi lustrirale.
To pa ni laž.
Igor Mravlja, Ljubljana
