Naša kmetija je član KGZS, od njih dobivamo glasilo Zelena dežela, ki po vsebini ni dodana vrednost. Lansko leto smo se udeležili predavanja o trsni rumenici, ki ga moramo pohvaliti, udeležujemo pa se tudi rednega izobraževanja o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki so zgledno organizirana. Pred leti smo preko svetovalcev oddajali zbirno vlogo, ki pa je plačljiva storitev. Najbolj uporabna storitev zbornice za nas je napoved škropljenja vinske trte.
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je predlagala, da se odpravi obvezno članstvo pravnih oseb v KGZS. Kot argument se navaja dvojno članstvo in osredotočanje na problematiko malega kmeta. Roman Žveglič, bivši predsednik, obveznega članstva ne bi ukinil, bi pa dvignil vstopni prag zanj in opravil poglobljeno razpravo o tem, ali pravne osebe spadajo v KGZS ali ne.
Predlog o odpravi obveznega članstva pravnih oseb bi moral veljati tudi za fizične osebe že zaradi enakopravne obravnave kot ustavne kategorije. Tudi pri kmetijskih gospodarstvih se pojavljata problem dvojnega članstva in prevelika splošnost delovanja. Sam sem denimo član Čebelarske zveze, obstajajo razne zveze (Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije, Govedorejsko poslovno združenje …), ki specifično naslavljajo določene dejavnosti na kmetiji.
Kmetija je gospodarska enota, zato se sprašujem, ali z obveznim članstvom svobodno odločamo, kam, kako in kdaj bomo vložili svoj denar, ali torej imamo svobodno gospodarsko pobudo, ki jo zagotavlja 74. člen ustave. Kmetije se obravnavajo kot fizične osebe, a tudi podjetniki so statusno fizične osebe, ki pa lahko svobodno uresničujejo svojo gospodarsko pobudo.
So pa še drugi argumenti za prostovoljno članstvo.
Nekdanji minister in sedanji predsednik KGZS dr. Jože Osterc je avgusta 2019 v Objektivu dejal: »Zagovarjal sem prostovoljno članstvo v kmetijski zbornici, toda glede tega sem morda precenil sposobnost kmetov. Ti sami od sebe ne bodo ničesar plačali, dokler pa se zavestno ne odločijo, da želijo biti člani zbornice, takšna institucija ne more biti uspešna.« Izjava dr. Jožeta Osterca kaže, da podcenjuje sposobnost kmetov v odločanju, kajti pri vsaki odločitvi za storitev se odločamo na podlagi usklajenosti koristi in cene; če je cena neustrezna, potem se ne odločimo, in prostovoljno članstvo je odločanje o koristih ter ceni. Prostovoljno članstvo bo zbornico prisililo, da bo delala prave stvari, na podlagi katerih se bodo kmetje odločali za članstvo. Dr. Jože Osterc očitno ocenjuje uspešnost glede na zbrano članarino, in ne na podlagi opravljenih storitev za slovensko kmetijstvo.
Že v preteklosti je bila zbornica ujetnica političnih sil, saj je predstavljala dober poligon za promocijo stranke in njene kadre. Prav nedavna izjava Janeza Janše, da je stranka SDS zmagala na volitvah v KGZS, zaposlitev strankarskega kameleona Gregorja Periča in Martina Mavsarja za direktorja zbornice dokazujejo političnost KGZS. Preteklo delo dr. Jože Osterca me tudi ni prepričalo, saj ga je vodil interes za njegov svet.
Resda je članarina nizka, zanemarljiva, toda moj pogled na svet in kmetijstvo temelji na čisto drugačnih vrednotah, kot so jih predstavljala vodstva KGZS. Npr. agrovoltaika je zame ob ustrezno zastavljeni zakonodaji priložnost, ki ne bo povzročila deagrarizacije, metem ko ji KGZS nasprotuje. Zame je zgovoren tudi odnos vodstva do članov: tako Žvegliču kot Ostercu sem spisal predlog, od nobenega nisem dobil odgovora. Za primerjavo naj navedem, da sem napisal pismo siru Johnu Majorju, bivšemu predsedniku Velike Britanije, ko se je Slovenija osvobajala, in sem od njega dobil lastnoročno podpisano zahvalo za pismo. Drug primer: ko je Petrol zaradi nerentabilnosti zapiral bencinsko črpalko v Rovtah pri Logatcu, je KGZS pisala predsedniku vlade Robertu Golobu, da reši problem, namesto da bi združila kmete ali pridobila zadrugo, da bi upravljala bencinski servis. Občina je ponudila subvencioniranje dejavnosti in z ustrezno razširitvijo ponudbe za kmete in krajane verjamem, da bi bilo poslovanje rentabilnejše. Zato pismo KGZS predsedniku zame predstavlja politično floskulo in nepoznavanje delovanja podjetij. Naj si vzamejo za zgled avstrijske kmete, ki so združeni odkupili »licenco« za škropivo za buče, ko je bila nadaljnja proizvodnja škropiva ogrožena; povrhu so tako prijazni, da uporabo tega škropiva omogočajo tudi našim kmetom.
Nova Slovenija zagovarja prostovoljno članstvo z rešitvijo vprašanja, »kje in kako bodo v prihodnje organizirane svetovalna in druge službe, ki nudijo strokovno pomoč kmetom«. Po mojem ne gre drugače kot javni servis. Spomnimo: veterinarski zavodi so prešli pod okrilje Veterinarske fakultete kot Nacionalni veterinarski inštitut, in ta zdaj izvaja javni servis. Upam, da bo vloženi predlog novele zakona o KGZS tako revidiran, da bodo območni zavodi postali javni servis, ki ga potrebujemo zaradi strokovne pomoči kmetom in tudi zelenega prehoda.
Prepričan sem, da je prostovoljno članstvo v zbornici priložnost, da se na osnovi strategije preusmeri delati prave stvari, brez politične navlake, kajti le prave stvari bodo pritegnile kmetije. Najti mora vzvode, da združuje kmete, da premagajo težave, kot je bencinski servis v Rovtah.
Jože Piano, Ljubljana
