Kot naročeno se je prav v sedemdesetih letih, v času objave študije »Meje rasti«, v svetu zgodil prevrat v finančni in davčni politiki. To je bila popotnica ideologiji neoliberalizma, ki je z uresničevanjem načel (D-L-P) deregulacije, liberalizacije in privatizacije začel svoj pohod po svetu prav v sedemdesetih letih. Pospešil je nelegitimno in nepravično delitev svetovnega bogastva. Temeljito analizo ekonomske neenakosti in porazdelitve bogastva v sodobnem kapitalizmu je na podlagi podatkov zadnjih dveh stoletij opravil francoski ekonomist Thomas Piketty. Leta 2013 je svoja dognanja objavil v obsežni knjigi »Kapital 21. stoletja«.
Eksponentna gospodarska rast je postala imperativ sodobnega sveta. V delitvi svetovnega bogastva se je v pol stoletja vzpostavilo razmerje, ko ima en sam odstotek (80 milijonov) prebivalstva v lasti toliko svetovnega bogastva kot vsi preostali, to je devetindevetdeset odstotkov ali 8,4 milijarde prebivalcev sveta. Ne preseneča, da je v enakem razmerju porazdeljen tudi dejanski vpliv na odločilne dogodke in procese v svetu. Razkrije pa se tudi prava podoba predstavniške demokracije. Razmere v svetu, zlasti razdelitev svetovnega bogastva razkrivajo, da predstavniška demokracija deluje kot učinkovito orodje, s katerim se vzpostavlja in ohranja dominantna oblast političnih in gospodarskih elit. Prepad med večino revnih in manjšino bogatih se nezadržno poglablja. Ker je v prvem planu ustvarjanje in delitev dobička, ne pa zadovoljevanje potreb prebivalstva.
Po objavi študije »Meje rasti« so bile opravljene številne analize trendov napovedanih v tej študiji. Zadnjo takšno preverjanje je leta 2021 opravila raziskovalka Gaya Herrington. Ugotovila je, da zadnji empirični podatki sovpadajo s scenarijem, ki je bil javnosti predstavljen pred 50 leti. Po tem scenariju bo sredi tega stoletja gospodarska rast dobila negativen predznak, konec stoletja pa je napovedan družbeni kolaps (zlom). Sedanje razmere v svetu nudijo skoraj idealne pogoje, da se takšna napoved uresniči.
Neoliberalizem je postal uradna ideologija razvitega sveta, proces privatizacije pa nima omembe vrednih preprek. Oblast in svetovno bogastvo sta trdno v rokah gospodarskih in političnih elit, država pa poseduje vedno manj pristojnosti. Predstavniška demokracija s političnimi strankami predstavlja uspešno prepreko, da bi ljudstvo dejansko dobilo oblast. V svetu ni nobenih pobud in zamisli, kako uresničiti pravično delitev svetovnega bogastva. O nuji, da sistem gospodarske odrasti in potreb prebivalstva zamenja sedanji sistem eksponentne gospodarske rasti in dobičkov, politične in gospodarske elite sploh ne razmišljajo. Oblast ni naklonjena uporabi orodij progresivnega obdavčenja bogatih.
Človeštvo potrebuje odpravo sedanjega sistema, ki legalizira bogatenje elit. Človeštvo potrebuje nov sistem, ki bo vzpostavil pravično in legitimno delitev svetovnega bogastva. Ostaja nam (le) upanje, da se bo zgodil »salto mortale« oziroma preobrat v davčni in finančni politiki, kakršen se je zgodil na začetku sedemdesetih let dvajsetega stoletja. Nič pa ne bo narobe, če se tudi optimisti pripravimo na konec sveta.
Janez Krnc, Litija
