Kanal C0 torej ne povzroča ukinitev teh greznic, saj nanj ni in ne bo priključena niti ena greznica. Naloga kanala C0 naj bi bila torej – zaradi predvidene ukinitve obeh obstoječih čistilnih naprav v Vodicah ter na Brodu – v doziranem odvajanju celotnih neočiščenih komunalnih odtokov Vodic ter Medvod (preko dolvodnega že obstoječega mešanega omrežja) na že sedaj premalo zmogljivo čistilno napravo v Zalogu. Zatorej bo treba ustrezno sanirati ter povečati (zamolčane) nezadostne zmogljivosti številnih obstoječih razbremenilnih naprav ter centralne čistilne naprave za preko 250.000 PE.
Zmotna je tudi navedba, da najnovejša evropska zakonodaja nalaga, da se mora padavinska voda izločati iz mešanega sistema bodisi v ločeni kanalizaciji ali pa naj se zadrži (in verjetno ponika) na mestu nastanka. V mojem strokovnem članku »Ločeni ali mešani sistem kanalizacije?« sem v Gradbenem vestniku že marca 2010 obširno strokovno opisal možni izbor obeh sistemov ter navedel v evropskih (EN 752) in nemških (DIN) normah ter (DWA) smernicah še dandanes veljavne zahteve glede načrtovanja in gradnje kanalizacijskih omrežij.
Za povprečne nemške okoliščine se torej definira »obtežbeni primer«, ki med drugim temelji na sledečih količinah kemično potrebnega kisika (KPK) za odstranitev onesnaženosti odtokov: KPK – koncentracija znaša v padavinskem odtoku 107 mg/l; KPK – koncentracija znaša v sušnem odtoku 600 mg/l.
Torej obsega posledična povprečna koncentracija v padavinskemu odtoku zaradi izpiranja onesnaženega ozračja, strešnih ter pohodnih površin, predvsem pa
iz prometnih površin vsled odpadlega cvetja, listja, zavornih ostankov ter težkih kovin iz prometa itd., skoraj petino koncentracije povprečnega sušnega odtoka. Torej te in naraščajoče koncentracije sedanjih »čistih« padavinskih odtokov ne dopuščajo več njihovih direktnih izpustov v vodotoke (na primer v ločenem sistemu) brez njihovega predhodnega čiščenja.
Izvedba zaščitnega ukrepa zaprtja ČN na Brodu in njenega preoblikovanja v ogromni zadrževalni bazen, ki naj bi bil zmožen zadržati potrebni nekajdnevni celotni dotok komunalnih odpadnih vod iz Medvod in Vodic med kontrolnimi obratovalnimi pregledi vodotesnosti ali celo popravili nekaj kilometrov dolgega poškodovanega kanala C0, je strokovno nesmiselna, napačna in neizvedljiva. V kanalizacijskih omrežjih poznamo ter uporabljamo le dve različni vrsti bazenov
s stalnimi količinsko omejenimi izračunskimi odtoki. Naloga tako imenovanih zadrževalnih bazenov je (brez razbremenjevalnih prelivanj) količinsko izravnavanje in zadrževanje prekomernih dotočnih konic, dočim je naloga tako imenovanih prelivnih bazenov zadrževanje in dozirano odvajanje visoko koncentriranih tako imenovanih »čistilnih valov« na ČN (z možnim naknadnim vzvodnim prelivanjem relativno čistih količin mešanega pritoka v vodotoke).
Na podlagi primerjav izračunov vseh na celotna kanalizacijska omrežja Medvod, Vodic ter Ljubljane priključenih populacijskih enot ter letnih količin na treh obstoječih čistilnih napravah izločenih dejanskih količin komunalnih onesnaženosti je razvidno, da predvsem zaradi strokovno nepravilno, slabo ter pomanjkljivo izvedenih kanalizacijskih omrežij in razbremenilnih naprav, lahko v obstoječih čistilnih napravah letno izločimo le okoli 40 % vseh letnih količin komunalnih onesnaženosti. Preostalih 60 % pa neočiščeno odteka v vodotoke. Žal mi omejena dolžina članka ne dopušča obsežnejših strokovnih utemeljitev mojih trditev, da se bodo zaradi kanala C0 ta medsebojna razmerja še bistveno poslabšala.
Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom., Ljubljana
