V primeru umeščanja regijske bolnišnice na območju Kranja je sama izbira območja z največjo gostoto in številom prebivalstva (potencialnih uporabnikov) popolnoma logična, a očitno ne povsem jasna. Tu trčimo že ob naslednji problem, ki je v Sloveniji izjemno pereč (kot tudi vsi ostali problemi, ki izhajajo iz zgolj sektorskega reševanja, brez celovitega pregleda nad splošnim dogajanjem in medpodročnega usklajevanja načrtov ter planiranja nasploh). In sicer je to mreža javnih bolnišnic, ki je že sedaj visoka. To po mnenju Dušana Kebra pomeni tudi dodatno »drobljenje osebja«, kar lahko postopno odpravljamo z aktivnejšo politiko načrtovanja študijskih programov za popolnjevanje standardnih funkcij splošnih bólnic in npr. štipendijsko-pogodbeno obliko vezave kadrov za določeno obdobje, s tem pa tudi zmanjšujemo pritiske na privatizacijo in degradacijo javne mreže.
Obstaja vrsta indikatorjev, s katerimi lahko definiramo potrebe po osrednjih regijskih bolnišnicah, denimo število in starostna struktura prebivalstva ter kazalniki zdravja. Po mnenju OECD, pri čemer se zavedamo, kaj je namen te organizacije, katere članica je relativno pozno postala tudi Slovenija, je potrebna optimizacija, ki bo zmanjšala stroške ter hkrati povečala kakovost in varnost. Ta kombinacija zveni zelo privlačno, a vprašanje je, kako se tega lotiti ob dejstvu, da imamo poleg jeseniške splošne bolnišnice in kranjske porodnišnice še psihiatrično bolnico v Begunjah in bolnico za pljučne bolezni in alergije na Golniku. Slednji s svojo lokacijo ne izpolnjujeta v celoti načela vključujoče družbe in dostopnosti dejavnosti, ker sta locirani izven osrednjih poselitvenih območij, kar je nekoč bil namen pri izbiri njunih lokacij.
Gorenjska regija ima po drugi strani zaradi velikosti, teoretične dostopnosti gorenjskega širšega mestnega območja in bližine Ljubljane to prednost, da je bila izbrana kot vzorčni primer urbanistične zasnove za regionalni prostorski plan. Zato je lahko iskanje mikrolokacije bolnišnice prva vaja implementacije te zasnove. Kranjski župan zagovarja severno lokacijo na Zlatem polju (Dnevnik, 21. 3. 2025), čeprav glavnina gorenjskega prebivalstva živi v ravnini, ki se odpira proti jugu in je del Ljubljanske kotline z več kot pol milijona prebivalcev. Ljubljana ima težavo s slabo dostopnostjo do zdravstvenih storitev, zato bi lociranje bolnišnice na južni strani Kranja nadvse izboljšalo dostopnost ne le za prebivalce Kranja, temveč tudi za prebivalce vzhodno in zahodno od glavne prometne osi Ljubljana–Kranj. Primerna nadgradnja prometnega omrežja (povezava IV. razvojne osi od Tolmina do Škofje Loke in Letališča ter navezave na štajersko AC) in hitra proga Ljubljana–Kranj mimo Letališča v AC koridorju na X. panevropskem koridorju, bosta omogočila prehod z uporabe osebnih vozil na učinkovit javni potniški promet. To odpira možnosti za nov zagon Kranja kot večfunkcijskega regionalnega središča nacionalnega pomena, kar bo pomagalo tudi Ljubljani.
Damir Josipovič, Ljubljana
