Demokracije od despotizmov ločuje in pred njimi hkrati tudi varuje ravno delitev oblasti in pristojnosti med različne instance in institucije. Demokracija zato od nosilcev političnih in oblastnih funkcij zahteva sposobnost samoomejevanja in vzajemnega spoštovanja neodvisnosti, tudi in še zlasti v primeru nestrinjanj.

Agencija za energijo je nacionalni regulativni organ na področju trga z energijo. V skladu s slovensko in evropsko zakonodajo je in mora biti pri izvrševanju svojih nalog samostojna in neodvisna. V svetu agencije, pristojnem za sprejemanje njenih splošnih aktov in s tem tudi metodologije za obračunavanje omrežnine, sedijo strokovnjaki za elektrotehniška, strojnotehniška, ekonomska in pravna vprašanja. Energetski zakon od njih pričakuje in terja, da odločajo neodvisno, se pravi izključno na podlagi svojega znanja in strokovnih izkušenj.

Nova metodologija za obračunavanje omrežnin v sistem uvaja elementarno pravičnost. Odslej naj bi (končno) vsak plačeval glede na stroške, ki jih s svojo uporabo povzroča omrežju, se pravi po načelu »kdor omrežje več koristi, tudi več plača«. Sprejeta in javno objavljena je bila že pred dvema letoma, novembra 2022. Vsi in vsak, posamezniki in še zlasti podjetja, so imeli dveletno prehodno obdobje za prilagoditev.

Čeravno preseneča, da je vlada metodologijo najprej podpirala in hvalila, potem pa naenkrat svojo pozicijo popolnoma obrnila, ni narobe, če se z agencijo danes ne strinja. Narobe in nesprejemljivo pa je, da vlada potem, ko s svojimi zapoznelimi predlogi ni uspela, neodvisni instituciji grozi in ji postavlja ultimate.

Narobe in nesprejemljivo je, da vlada od članov sveta agencije, ki jim energetski zakon obljublja neodvisnost oziroma jo od njih celo zahteva s tem, ko jim prepoveduje vezanost na sklepe, stališča, navodila ali usmeritve državnih organov, organov lokalne skupnosti ali drugih organov, pravnih oseb ali posameznikov, pričakuje poslušnost in pokornost. In jih s tem sili v nezakonitost.

Narobe in nesprejemljivo je, da predsednik vlade agencijo obtožuje samovoljnosti, ko pa je ta odločala izključno v okviru svojih pooblastil in pristojnosti, po izvedeni javni razpravi, s pregledno komunikacijo ter z napovedjo, da bo ciklično spremljala učinke prenove, ustrezno posodabljala tarife in po potrebi metodologijo dopolnjevala oziroma nadgrajevala.

Prav tako je narobe in nesprejemljivo, da vlada kot izgovor za pritiske na Agencijo za energijo uporablja in zlorablja jezo ljudi, še zlasti ker to jezo v veliki meri podžiga ravno vladna retorika sama. Namesto tega bi lahko vlada ljudem pojasnila, da bo več kot 90 odstotkov uporabnikov odslej letno plačevalo manj omrežnine kot doslej, da bodo pri posameznikih višji računi kvečjemu v štirih zimskih mesecih, v preostalih osmih pa nižji, in da je nova metodologija lanskega 1. oktobra, pred zimskimi meseci, v katerih velja višja tarifa, stopila v veljavo na prošnjo vlade, saj naj bi se prvotno uveljavila že lanskega 1. marca, z (za večino) nižjimi mesečnimi računi.

Predsednik vlade Robert Golob je že večkrat, nazadnje v odzivu na dogodke, povezane z grožnjami in nasiljem nad sodniki, poudaril, da je sodstvo neodvisna veja oblasti in da so napadi ter ustrahovanje sodnikov v celoti nesprejemljivi. »To, kar v zadnjih dneh demonstrirajo Janez Janša in njegovi somišljeniki, spodkopava vrednote demokratične družbe in pravne države. Torej vrednote, ki smo se jim zavezali z osamosvojitvijo ... Čas je, da stopimo v bran demokratičnosti, pravni državi, spoštljivemu dialogu in medsebojnemu spoštovanju v družbi.« (odziv kabineta predsednika vlade na novembrski protest pred celjskim sodiščem)

Spoštovani predsednik vlade, spoštovane ministrice in ministri, enako, kakor je neodvisno sodstvo, so in morajo biti neodvisne tudi neodvisne institucije, kot je Agencija za energetiko. Politični napadi in pritiski na njeno direktorico in člane sveta so zato enako v celoti nesprejemljivi in ravno tako spodkopavajo vrednote demokratične družbe in pravne države kakor napadi na sodstvo. Zato od vas pričakujemo, da stojite za svojimi besedami, stopite v bran demokratičnosti, pravni državi, spoštljivemu dialogu in medsebojnemu spoštovanju v družbi ter nemudoma končate s pritiski in postavljanjem ultimatov Agenciji za energijo.

Goran Forbici, za Center nevladnih organizacij – CNVOS
Barbara Rajgelj, za Pravno mrežo za varstvo demokracije
Gaja Brecelj, za Umanotero, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj
Sara Kosirnik, za Greenpeace Slovenija
Urška Breznik, za Pekarno Magdalenske mreže Maribor
Živa Kavka Gobbo, za Focus, Društvo za sonaraven razvoj