Temeljno poslanstvo demokracije kot modela upravljanja države je, da deluje učinkovito in pošteno v korist večine prebivalstva. Po mojem razumevanju lahko ta pričakovanja zadovoljivo uresničuje, če njena sistemska ureditev primerno upošteva naslednje usmeritve.
Volilni sistem naj zagotavlja, da je sestava parlamenta odraz volje volivcev, poslance pa naj zavezuje, da prednostno delujejo v njihovo korist.
Zakonodajna oblast in nadzor vlade naj bosta pristojnost politike (parlamenta), izvršno oblast (vladanje) pa naj izvaja stroka z relevantnimi vodstvenimi izkušnjami.
Model upravljanja države naj politične stranke ne razdvaja, pač pa jih naj zavezuje, da svoja upravljavska ravnanja optimalno usklajujejo.
Učinkovitost in demokratičnost upravljanja države dobro podpira decentralizacija upravljavske oblasti, ki jo je v Sloveniji smiselno uresničiti s pokrajinami kot upravnimi enotami.
Naša politična ureditev nobene od gornjih usmeritev ne upošteva. Še posebno problematičen je uveljavljeni model oblikovanja vlade. Ta namreč parlament praviloma razdeli v dva dela, v pozicijo in opozicijo; številčno močnejša pozicija vlado sestavi in jo potem tudi nekritično podpira, opozicija pa vladi delovanje predvsem otežuje in si tako izboljšuje obete za uspeh na naslednjih volitvah. Rešitev močno otežuje upravljanje predvsem zaradi treh njenih značilnosti: v skladu z njeno logiko se v vlado praviloma imenuje politično aktivne osebe brez zadostnih vodstvenih izkušenj; model onemogoča učinkovit nadzor vlade, kar je sicer eden osrednjih pogojev za učinkovito upravljanje; model politiko močno razdvaja, kar upravljanje otežuje in tudi škodljivo vpliva na splošno družbeno okolje.
Še enega vidika sedanje politične ureditve ne gre prezreti. Zaradi nje se nam je namreč demokracija po vsebini izrodila v strankokracijo, to je v model upravljanja, ki prednostno zadovoljuje strankarske in interese kapitala, koristi večine pa zapostavlja. Upravljanje države je posledično vse slabše, večina prebivalstva pa je vse bolj prizadeta. Obolelo demokracijo je zato potrebno pozdraviti, saj jo bomo sicer primorani opustiti in upravljanje države prepustili avtokraciji. Potrebujemo torej model, ki bo deloval v skladu z zgoraj navedenimi usmeritvami in bomo z njim državo učinkovito demokratično upravljali. Za uresničitev tega cilja je po mojem mnenju treba prednostno storiti naslednje.
Potrebujemo nov volilni sistem, ki bo odpravil nedemokratične rešitve sedanjega. Predlog volilnega zakona, ki to zahtevo primerno zadovoljuje, je že pred časom pripravila skupina izvedencev, a ga ni mogoče udejanjiti, saj mu politika ni naklonjena.
Spremenili naj bi model oblikovanja vlade. Vlada naj bi imela v prihodnje največ 10 članov (številčno obilna vlada namreč upravljanje otežuje), izvoli pa jo parlament izmed kandidatov, ki jih naj predlaga državni svet; kandidati naj bodo etično neoporečni, imajo naj relevantne vodstvene izkušnje, v političnih strankah pa ne delujejo aktivno. Gre torej za strokovno močno vlado, ki jo bo parlament lahko učinkovito nadziral.
Ustanovili naj bi pokrajine in s tem zagotovili primerno decentralizacijo sedanje politične oblasti. Tudi za to spremembo že obstoja uporaben predlog, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov za to področje.
Naj zaključim z naslednjim. Mnenju, da nam demokracija slabo deluje, večina državljanov pritrjuje, saj to neposredno zaznava. Razlogi za ta resen družbeni problem so številnim med nami poznani, čeprav v njihovem vrednotenju nismo prav enotni. Tudi o ključnih ukrepih, potrebnih za sanacijo obolele demokracije, stroka veliko ve in je sposobna ponuditi uporabne rešitve. Težava pa je v tem, da o spremembah politične ureditve odloča aktualna oblast, ki pa iz interesnih razlogov spremembam pri upravljanju države ni naklonjena. Gre za težko rešljiv problem, ki nas bo kot družbo očitno vse bolj obremenjeval.
Andrej Cetinski, Ljubljana
