Očitno to, da govorijo točno to, kar njihovi podporniki želijo slišati, da vidijo probleme na njihov način in da obljubljajo rešitve na njim všečni način. Ker pa enostavne, hitre rešitve nimajo podlage v stroki, ne temeljijo na realnih argumentih, so zavajanje – propaganda, ki jo omenja avtorica članka. Spet se lahko vprašamo, zakaj mnogi pristanejo na zavajanje. Zavajanje politikov, oblastnikov, Cerkve, vseh željnih okoriščanja, ni nič novega in ima podlago v naši naravi.

Razlaga nečesa, kar objektivno obstaja, na napačen način, je verjetno včasih, pa tudi danes, pomagalo, da je posameznik preživel. Ampak v večini primerov danes ne gre za preživetje, ampak za užitek. Ker iluzija, kar zavajanje je, je užitek, »prvi od vseh užitkov«, pravi dramatik O. Wilde.

Danes ne kupujemo samo izdelkov, ampak tudi iluzijo, ki nam jo nudijo izdelki. (Če bi kupovali samo izdelke zaradi njihovih lastnosti, uporabnosti ne bi bilo niti potrebe po reklamiranju). Politiki in oblastniki nam pa prodajajo iluzijo samo, ki jo, očitno, mnogi rabijo. Od te menjave imajo materialne koristi tisti, ki zavajajo, in (kratkoročne) čustvene koristi tisti, ki se pustijo zavesti ... Zakaj kratkoročne? Odprimo učbenik zgodovine – notri je polno primerov kam je prišla družba, ki si je za nekaj časa »privoščila«, da živi z občutki in upi, ki jih vzbujajo zavajajoči politiki.

Majda Koren, Ljubljana