Ob varnem odla­ganju radioaktivnih odpadkov in začasnem skladiščenju izrabljenega goriva je jedrska energija (JE) strateški vir potrebnih stabilnih količin električne energije z nizkimi emisijami toplogrednih plinov in najmanjšim prostor­skim odtisom. Danes jo taksonomija EU določa kot trajnostno. Zaradi dolgoročne potrebnosti se ji krepi tudi podpora javnosti.

Leta 2004 se vprašanje podaljšanja življenjske dobe NEK opredeli kot »morebitno« v odloku Državnega zbora RS (DZ) o strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Leta 2015 se najavi možnost projekta nove jedrske elek­trarne (JEK 2) v odloku DZ o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, družbi GEN energija, d. o. o., (GEN) so bili pred dokončno odločitvijo postavljeni pogoji priprave strokovnih gradiv, posvetovalnega refe­renduma in skupnih vlaganj domačih in tujih zasebnih investitorjev. Leta 2020 se pojavi zahteva sprejeti odlo­čitev o izgradnji JEK 2 najpozneje do leta 2027 v vladnem celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu RS (NEPN 2020). Leta 2021 se v nasprotju s temi pogoji GEN-u izda energetsko dovoljenje za projekt JEK 2. Leta 2022 se odločitev o gradnji JEK 2 naveže na jedrske tehnologije, ki jih obvladuje zahodni svet, in na možnost vpeljave majhnih modularnih reaktorjev v koalicijski pogodbi vlade v mandatu 2022–2026. Po dvajsetih letih se vprašanje podaljšanja življenjske dobe NEK zapre, načrtuje se najmanj do leta 2050 z reso­lucijo o strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (Strategija 2050), ki jo je DZ sprejel 28. 6. 2023.

S ciljem trajnostnega razvoja po scenariju razogljičenja EU in s ciljem dolgoročne, varne, zanesljive in cenovno pravične oskrbe z energijo povzema strategija 2050 odločitve poslancev zadnjih dvajsetih let. Ob tehnološkem napredku in ob prezahtevnih pogojih ravnanja z izrabljenim gorivom in jedrske varnosti pa Strategija 2050 opušča izgradnjo konvencionalnega drugega bloka JEK, prevelik vložek v premajhni državi bi bil micelij tve­ganj in korupcije. Strategija 2050 vsebuje povečanje delujočega jedrskega programa, vendar ne v ekstremni dimenziji, kot je razvidna iz referendumskega vprašanja »ali ste za ... izgradnjo drugega bloka JEK in manjših modularnih jedrskih reaktorjev?«, ki ga je PS SDS 18. januarja letos vehementno podtaknila voljni vladni koa­liciji, s čimer se je začel razkroj pravne države v energetiki.

V strategiji 2050 sloni razvoj energetske infrastrukture na regionalnih in lokalnih potencialih rabe obnovljivih virov energije (predvsem sonca), na možnosti gradnje elektrarn na ogljično nevtralne sintetične pline na obsto­ječih energetskih in industrijskih lokacijah (potencial uplinjanja velenjskega lignita) in v poglavju 6.3.2, jedr­ska energija, na scenariju: (1) »NEK ostaja v obratovanju. Z modernizacijo ... podaljšanje njene življenjske dobe.« Za slovenske potrebe z močjo 730 MW po Mednarodni agenciji za JE (IAEA) sodi med konvencionalne elektrarne z močjo 700+ MW; in (2) »V okviru ... se preučijo prostorske možnosti za pridobivanje energije v jedrskih napravah«. Po IAEA pa so to mali modularni reaktorji (SMR) z močjo do 300 MW in mikroreaktorji z močjo do 10 MW.

V krizi unikatnih, lokacijsko »togih« in s prevelikim časovnim zamikom grajenih konvencionalnih jedrskih elektrarn, in ob dostopnosti novih, sukcesivno dostavljivih in lokacijsko »prožnih« modularnih elektrarn, še eni tehnološko zastareli elektrarni, JEK 2, v Strategiji 2050 ni mesta. In so »konvencionalci« sprožili sprejem treh nezakonitih dokumentov v nasprotju s strategijo 2050:

– 23. maja so poslanci DZ z resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi JE v Sloveniji sprejeli smernice za obliko­vanje in izvedbo politik za trajnostno, varno, miroljubno in odgovorno izkoriščanje JE, ki v poglavju B., jedrske novogradnje, vsebujejo dvoje energetskih scenarijev: v 36. členu »izvedbo projekta JEK 2 in uvajanje obnovljivih virov«, in v 37. členu »izgradnjo novih jedrskih elektrarn, vključno z malimi modu­larnimi reaktorji, kot projektov državnega pomena«; v obeh primerih »če se to izkaže za ekonomsko smo­trno, tehnično izvedljivo in koristno za stanje okolja«;

– 10. julija so poslanci, sledeč izključno scenariju iz 36. člena, sprejeli odlok o strategiji upravljanja naložb države, s katerim kapitalskemu trgu in splošni javnosti sporočajo, da se jedrski program nadgrajuje izključno z izvedbo projekta JEK 2 z GEN-om kot nosilcem razvoja in izgradnje projekta. Gospodarski družbi SDH in GEN sta zadolženi za uresničitev ključnega cilja države: »Projekt JEK 2 je potrebno čim prej dokončno in ustrezno umestiti v strateške dokumente in zakonodajo«;

– 10. oktobra so poslanci z odlokom o razpisu posvetovalnega referenduma državljanom preprečili možnost izbire med opcijama JEK 2 in malih modularnih reaktorjev, kakor so na SMR-je opozorili v oddaji Tarča 17. oktobra mag. Aleksander Mervar, direktor družbe Eles, dr. Matej T. Vatovec, vodja PS Levica, in tudi dr. Dejan Paravan, generalni direktor GEN-a.

DZ mora stopiti še dva koraka nazaj. Prvi je bil z »odlokom o prenehanju veljavnosti odloka o razpisu posve­tovalnega referenduma« že opravljen. Odločiti mora še o prenehanju veljavnosti, v celoti ali delno, resolucije o dolgoročni miroljubni rabi JE v Sloveniji, in odloka o strategiji upravljanja naložb države. Tako bodo dani pogoji, da ministrstvo za okolje, podnebje in energijo dokončno redigira svoj 5. osnutek predloga posodobitve NEPN 2020 iz 14. avgusta letos in zavrne pregled takega predloga pobude za državni prostorski načrt za JEK 2.

Miha Jazbinšek, Ljubljana