V času pridobivanja finančnih sredstev s strani evropske banke se je izdelalo okoljsko poročilo z »omilitvenimi ukrepi«, ki pa v bistvu niso uresničljivi – podzemne jame, del Nature 2000, se varujejo, v primeru gradnje v njihovi notranjosti pa predpisano varovanje kraških pojavov (krasni stalaktiti in stalagmiti, zavarovani habitati podzemnih živali, varstvo podtalnice, potencialne pitne vode) ni izvedljivo.
O projektu se je kritično izrazilo tudi računsko sodišče. Izvedlo je revizijo učinkovitosti priprave in izvedbe projekta drugi tir železniške proge Divača–Koper v obdobju od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2020. Meni, da vzpostavljanje podlag za gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom ni bilo učinkovito, ker v strateških načrtih med drugim niso predvidene aktivnosti za proučitev upravičenosti dvotirnosti proge.
Uredba o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper določa v 27. členu (varstvo naravnih vrednot), da celotno območje Krasa, preko katerega poteka drugi tir železniške proge Divača–Koper, spada med območja pričakovanih naravnih vrednot, zlasti geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Na območju, ki bo zaradi gradbenih del poškodovano oziroma uničeno, je treba pred posegom izvesti popis indikatorskih živalskih skupin (npr. vodni nevretenčarji, ribe, plazilci, ptice, mali sesalci) in rastlinskih vrst ter kartiranje habitatov. Povzročena okrnitev narave se bo nadomestila z izravnalnimi ukrepi (opomba: po opominu EU Komisije državi Sloveniji najavljeni »izravnalni ukrepi« za področje varovanih habitatov niso zadostni). Za Jame (Natura 2000) je med drugim določeno: »Ob odkritju dela narave, za katerega se domneva, da ima lastnosti jame ali fosilov, mora izvajalec o tem obvestiti pristojne službe. Dokler niso določeni nadaljnji ukrepi (dodatni omilitveni ukrepi), mora izvajalec del zagotoviti, da se najdba ohrani na istem mestu ter da se ne poškoduje ali uniči; med gradnjo se zagotovi biološki nadzor novo odkritih jamskih habitatov in omogoči zavarovanje najvrednejših delov«. Nadalje: »Naravne vrednote se varuje tako, da se jih pri gradnji ne sme poškodovati. Ureditvena dela odprtih odsekov novo odkritih jam je treba izvesti na način, da v jami ne bo prišlo do spremembe jamske klime zaradi odprtja ali zračenja jame, kar je v skladu z ZON in Zakonom o varstvu podzemnih jam.« Vse to je povzeto po okoljevarstvenem soglasju (Delno okoljevarstveno soglasje, Arso, februar 2014).
Vprašanje ob tem je, kako je opisano varovanje izvedljivo v realnosti gradbenih del. Za ta varovanja je pred inštitucijami EU odgovorna država Slovenija, očitno s figo v žepu. Tak odnos se kaže tudi na drugih državnih (ali lokalnih) projektih.
Martina Lipnik, u. d. i. a., Ljubljana
