Toda prepoved ni rešitev; to bi učence naučilo samo, da je treba umetno inteligenco uporabljati skrivoma, brez nadzora, brez konteksta, brez resničnega razumevanja. Na umetno inteligenco (UI) tudi ni posebej pametno gledati kot na sovražnika učenja. Je namreč lahko prav imenitno orodje, kot sta svinčnik in kalkulator. Je orodje, ki samo po sebi ni ne dobro ne slabo – vrednost dobi šele glede na to, kako jo uporabimo.
Pri tem pa se moramo zavedati, da vloga učitelja v dobi umetne inteligence ni ogrožena. Nihče ne more nadomestiti dobrega učitelja, ki zna razložiti snov na način, da zbudi radovednost. Toda učitelj, ki zna UI vključiti v učni proces – in učence naučiti, kdaj zaupati, kdaj dvomiti in kdaj UI izzvati – bo učence naučil več, kot bi jih lahko kdor koli drug. Naučil jih bo namreč še enega ključnega zavedanja: odgovorne uporabe znanja.
Slovenija in svet potrebujeta smotrno strategijo za vključevanje nove tehnologije v šole. Samo en seminar ali politični vrh bo premalo. Tudi še en poskusni projekt v seriji bo premalo. Veliko več nam bodo – že zdaj, v tem trenutku – koristili jasna vizija, višja sredstva za izobraževanje učiteljev, določena pravila o uporabi UI pri ocenjevanju in predvsem odprt pogovor z učenci.
Morda se mnogi še ne zavedajo dovolj, da smo zaradi prihoda splošno dosegljive UI in vse bolj zanesljivih modelov resnično vstopili v nov svet – kot se je to zgodilo že pred desetletji s prihodom računalnikov in kasnejšo uveljavitvijo interneta. Si danes predstavljamo svet brez enega ali drugega? Evolucija gre naprej – z nami ali pač brez nas. Nedeljski dnevnik
