Morda jo bo ukinila kar Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS, morda v vlogi nove zdravstvene ministrice. Da je stranki SDS zdravstvo po ameriškemu modelu očitno blizu, kaže podatek, da je SDS na sejo parlamentarnega odbora za zdravstvo povabila predstavnico AmCham, lobistične organizacije, ki deluje v imenu gospodarskih interesov ZDA, in delila poslancem svoje »koristne« nasvete. Vzajemno »zvestobo« z zdravniškimi lobiji je SDS pokazala tudi z obstrukcijo sej in glasovanja o omenjeni noveli zakona. Si prestavljate, da bi delavec za nekaj ur zapustil delovno mesto, češ, da mu delo ni všeč? Obstrukcijo imajo poslanci kot možnost sicer navedeno v svojem »pravilniku«, ne vem, zakaj, morajo pa jo opravičiti z ustreznimi argumenti. Kaj pa naredi SDS? Zlaže se, da je predsednica kršila poslovnik, ko je sklicala izredno sejo, pri tem pa (gotovo zavestno) navedejo napačno pravno podlago. Sprašujem, ali je Urška Klakočar že obupala nad njihovimi manipulacijami, žaljivkami, grožnjami ter poleni, da je odvrnila le: »Napoved obstrukcije seveda vzamemo na znanje.«
Če želimo reševati nakopičene probleme, kot je obolelo javno zdravstvo, je treba analizirati vse pretekle dejavnike, ki so pripeljali do takšnega stanja, a žal se to ne zdi potrebno tistim, ki hočejo izsiliti ali ohraniti svoje privilegije. Če bi zdravniške organizacije vzele anamnezo dogajanj vsaj od leta 2005 naprej, bi ugotovile, da je Slovenija po mednarodnih ocenah takrat še imela najbolj učinkovit zdravstveni sistem (glede na vložena sredstva) in da so državljani imeli še leta 2010 najboljšo dostopnost do zdravstvenih storitev v EU (dr. Keber). Ugotovile bi tudi, da se kljub 30 % več zdravnikov, ki jih zdaj imamo, in 30 % več denarja, ki ga zdravstvu namenjamo, kljub podvojenemu število dvojnih praks (2000 »dvoživk«), daljšajo čakalne vrste in narašča število ljudi brez osebnega zdravnika. Morda bi jim le kapnilo, da so glavni vzrok za to tako zaželene dvojne prakse.
Moram se strinjati, novela je resnično škodljiva. Ampak samo za tiste, ki si ne želijo pravičnega, solidarnega in urejenega javnega zdravstva. Za tiste, ki menijo, da je zdravje tržno blago, odpravljanje poškodb in bolezni pa kovanje dobička. Kaj bo takim zdravnikom, oprostite, takim podjetnikom, vrh plačilne lestvice, če jim njihova »svobodna podjetniška pobuda« prinaša milijone. Med njimi gotovo ni moj in vaš dobri osebni zdravnik in prizadevna ginekologinja s koncesijo, a tudi večina drugih etičnih zdravnikov ne. Najdemo jih v zasebnih ustanovah. Pravijo, da se naš skupni denar, namenjen bolnikom, upravičeno znajde tudi v njihovih žepih zaradi njihove dobre organizacije dela. Kaj potem, če dobra organizacija pomenijo operacije (recimo sive mrene) po tekočem traku brez minute časa za pogovor z bolniki (kot menjava avtomobilskih delov); če pomenijo lažje in dobro plačane storitve; manjše število ali slabše usposobljene sodelavce; ali če pomeni privabljanje zdravnikov iz javnih zavodov, ki jih ni treba izobraževati, jim plačevati dopustov …
Zato čestitam Golobovi vladi in strateškemu svetu, da so poleg ostalih ukrepov za dobrobit pacientov (zakon o kakovosti, zakon o zdravilih, zakon o medicinskih pripomočkih, zakon o poklicnih kvalifikacijah, spodbude za nedopustno čakajoče …) končno izdelali tudi novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki pretežno ločuje javno od zasebnega in bo okrepila javni zdravstveni sistem. Čestitam koalicijskim poslancem, da so držali obljubo, dopolnili ter izglasovali novelo. Niso podlegli pritiskom in grožnjam, da bodo odgovorni: za razpad javnega zdravstva, za manj zdravniškega dela; za neustavnost zakonskih določil, kot je ponovna uvedba nepridobitnosti. Ob tem sprašujem ustavne sodnike, kako bi jo sploh lahko izpodbijali, če iz drugega odstavka 47. člena ustave izhaja, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo«?
Na koncu še čestitam vsem novinarjem in državljanom, ki ne hitijo kar »počez« enačiti dobrohotnosti premierja Goloba s toksičnostjo skrajnega desničarja Janše.
Polona Jamnik, Bled
