Z novo ureditvijo mature v srednjih strokovnih šolah, ki ni prav nova, saj je nekaj podobnega veljalo že v devetdesetih, naj bi ambicioznim, motiviranim dijakom omogočili, da bodo univerzitetni študij zmogli – ker bodo za to imeli dovolj splošnega znanja in intelektualne kondicije. Diplome in drugi certifikati, do katerih bo vodila zahtevnejša pot, naj bi posledično v večji meri odražali znanje, ki doseženi stopnji izobrazbe pritiče. A pri tem je treba vedeti, da dijaki teh šol v večjem deležu izhajajo iz slabših socialnih razmer kot gimnazijci, osnovno šolo pa so zaključili s slabšim uspehom. Dijaki, ki se bodo odločili za zahtevnejšo maturo, bodo torej potrebovali res kvaliteten dodaten pouk. Prav tu se skriva kleč. Ali bodo pogoji na šolah takšni, da odločitev za težjo maturo ne bo za preštevilne vodila le v veliko razočaranje? Na to vprašanje bo najbrž konkretno odgovorila šele naslednja vlada, saj bo prva generacija dijakov na teh šolah po novem maturirala šele v novem desetletju. Janševi socialdemokrati, kot je znano, zakonu niso naklonjeni.
Spreminjanje taktik
Z računalnikom nad bankomat: Kaj so »blackbox« napadi
