Prelom z evropskim nepisanim pravilom se je zgodil, ker je dolgoletna vladajoča stranka druge republike – Ljudska stranka – klonila pod pritiski gospodarstva, delno pa tudi kmetijskih združenj, ki so si za povrnitev avstrijske konkurenčnosti želela črno-modre koalicije s podobnimi neoliberalnimi usmeritvami. Zato načeloma ne bi smelo presenetiti, da je v koalicijskih pogajanjih Ljudske stranke in dveh levosredinskih strank, SPÖ in Neosa, postalo prav vprašanje sanacije načetega avstrijskega proračuna kamen spotike, zaradi česar Dunaju grozi uvedba postopka evropske komisije zaradi čezmernega proračunskega primanjkljaja. Koliko in kje privarčevati, je bilo vprašanje, ki se je vleklo skozi dva meseca pogajanj, ob čemer je kompromis za sedemletni načrt postopnega zmanjševanja deficita izzvenel kot slab kompromis brez reformne vizije.