Sodnik v tem primeru izreče obsodilno sodbo in kazen za tiste, ki so kaznivo dejanje priznali, preostalim, ki se izrečejo za nedolžne, pa sodi (sam ali v senatu) na glavni obravnavi. Ustavni sodniki so se spraševali (ne prvič), v kakšni meri je lahko okrnjen videz nepristranskosti sodnika, če je v isti zadevi delu sostorilcev že izrekel obsodbo. Ob izreku obsodbe se mora sodnik namreč vsaj minimalno in pogojno opredeliti tudi do vlog sostorilcev, ki krivde niso priznali. Ko nato odloča še o preostalih obtožencih, ki se zagovarjajo kot nedolžni, lahko nad njim visi dvom o nepristranskosti sodišča.
Prvi pravnik nacionalnega laboratorija mora v zapor