Družba Tisa je po naročilu mestne občine decembra lani začela podirati drevesa na delu Rožnika, kar je v javnosti povzročilo precejšnje začudenje in jezo. Padla so zdrava drevesa in stara velika drevesa. Predvsem pa je občane zbodlo, koliko dreves je klonilo pod žagami. Katera drevesa je treba posekati, je že jeseni lani z odločbo odredil Zavod za gozdove Slovenije, kjer so pojasnili, da je nekatera velika drevesa treba odstraniti, da bi gozd pomladili. Pri poseku drugih naj bi šlo za sanitarni posek. Veliko dreves so napadle bolezni in glive, zaradi česar so oslabljena. Da takšna drevesa ne bi predstavljala nevarnosti za obiskovalce, jih velja odstraniti, so dodali na zavodu.
Ne morem trditi, da so se pristojni tega poseka lotili povsem v tajnosti. Občina je informacijo o začetku poseka na svoji spletni strani objavila dan pred začetkom del, predstavniki zavoda za gozdove pa so sporočilo o razlogih za sečnjo podali novembra in potem še decembra lani. Tik pred začetkom del je zavod na drevesna debla namestil obvestila z razlago, zakaj so posamezno drevo označili za posek, kar je praksa, na kateri bi v prihodnje veljalo graditi. Toda če je zavod v preteklosti pri predstavljanju načrtovanih posekov v ljubljanskih gozdovih navedel točno, koliko dreves so označili za posek, in celo koliko kubičnih metrov lesa to predstavlja, v sporočilih o rožniškem posegu teh podatkov niso navedli. Razsežnost poseka so občani razumeli šele ob pogledu na skoraj povsem izsekano območje, kjer so se še nekaj dni prej bohotila odrasla drevesa. Šele pozneje, ko je na desetine dreves že padlo, so pristojni razkrili, da jih bodo posekali kar 389.
Ker niso imeli ustreznih informacij, kaj se dogaja, so si občani mnenje ustvarili na podlagi tega, kar so videli na terenu. To nesrečno situacijo je še dodatno podžgalo dejstvo, da gre za območje, kjer se je pozidava v zadnjih letih ustavila dobesedno na meji krajinskega parka. Ni presenetljivo, da so vzniknile govorice, da se s sekanjem dreves dela prostor za gradnjo vila blokov na eni najbolj elitnih lokacij v mestu. Župan Zoran Janković je sicer zagotovil, da občina tam ne bo dovolila gradenj, a to ne bo pogasilo vseh govoric.
Glede na to, kako občutljivi so meščani že za posek enega drevesa in kako priljubljen je Rožnik, je nerazumljivo, da na Magistratu (in zavodu za gozdove) niso pričakovali tako burne reakcije javnosti oziroma, če so jo, zakaj je niso aktivno poskušali ublažiti še pred začetkom del. Za začetek bi lahko denimo vprašali strokovnjake z ustreznimi znanji, kako javnosti skomunicirati, da gre za ukrep v korist gozda. Nato bi župan s sodelavci in strokovnjaki zavoda načrtovani posek predstavil na eni od svojih rednih novinarskih konferenc. Lahko bi šli še korak dlje in organizirali javno srečanje z občani, kjer bi – še preden bi zabrnela prva žaga – v razumljivem jeziku pojasnili, kakšen je vzrok za posek, na kakšnem primeru prikazali, kako potekajo postopki pomladitve gozda, in odgovorili na konkretne pomisleke občanov. Kajti priznati je treba: laiki ne vemo, kako se pomlajuje gozd in zakaj je pomladitev potrebna, ne poznamo drevesnih bolezni, niti kako so videti drevesa, okužena z glivami. Vemo pa, da je vsako drevo dragoceno, saj nam to navsezadnje vceplja tudi Magistrat. Namesto pokroviteljskega zavračanja razprave z občani, češ, bodite pomirjeni, stroka ve, kaj dela, bi občina takšne priložnosti lahko izkoristila za širjenje in dodatno krepitev zavesti o pomembnosti zelenih velikanov v vedno bolj vročih mestih.
