Nacionalni svet za kulturo je posvetovalno telo ministrstva za kulturo, ki usmerja nacionalno strategijo za kulturo. Njegove članice in člani so poznavalci različnih področij kulture in umetnosti, izbrani med kandidati, ki se odzovejo na javno vabilo ministrstva. Včeraj je imel svet prvo sejo v novi sestavi, ki je zamenjala prejšnjo, Simonitijevo; vsaka pa tako ali drugače odseva tip kulturne politike, ki jo zastavi vsakokratni minister ali ministrica.
S tem ni teoretično nič narobe. Razen, ko je. In narobe je, ko članstvo odigra pasivno vlogo, ko »razume, da so stvari zapletene, da se ne da vsega čez noč popraviti, da je premalo denarja za vse« in tako naprej, že desetletja. NSK-ju ni treba biti radikalen kot njihov soimenjak NSK (Neue Slowenische Kunst), a še manj mora biti benigen klepetalni krožek, ki bo čez pet let, ob koncu svojega mandata, jokcal o svoji nemoči; tega smo se že nagledali. NSK resda nima izvršne moči, ima pa moč javnega glasu.