Tako kot Marjan Šarec ima sicer kot dolgoletni gasilec in župan bogate izkušnje na področju zaščite in reševanja, kar je prišlo do izraza tudi v nastopu v DZ. Na vprašanja poslancev s tega področja je odgovarjal suvereno, pri čemer je bilo evidentno, da je kot gasilec privržen področju zaščite in reševanja ter da spoštuje delo prostovoljcev. Manj je prepričal pri vprašanjih, vezanih na vojaški del, ki ga bo sicer po pričakovanjih še naprej obvladoval Damir Črnčec – če bo seveda ostal državni sekretar.
V odgovorih o kadrovski problematiki, nevralgični točki Slovenske vojske, so manjkale konkretne rešitve. Namesto tega je govoril o svetosti služenja domovini in domoljubju, ki da ga je treba vpeljevati celo v vrtce in osnovne šole ter tudi tako povečati zanimanje za vojaški poklic.
Razmišljanje je zastarelo, saj raziskave jasno kažejo, da so temeljne vrednote v vojaški organizaciji v nasprotju s prevladujočimi med mladimi danes. Tu je Sajovic recimo pozabil izpostaviti potrebo po dialogu s sindikatom, ki zahteva izboljšanje pogojev dela. Prava reklama za poklic namreč poteka od ust do ust. Se je pa v nastopu znova izkazal za politika z dolgo kilometrino. Ni se, na primer, pustil zmesti, ko so ga v opoziciji izzvali s stališči Levice do vojske. Zdi se, da je Sajovic za Svobodo Šarec številka dve: izkušen politik, ki bo politiko na obrambnem področju učinkovito in brez ugovarjanj nadaljeval natanko tako, kot je bila zastavljena že doslej.
