Razsodba višjega sodišča v Mariboru jim je vzela sapo. Pritožbeni senat je razveljavil vmesno sodbo okrajnega sodnika Andreja Ekarta, ki je lani prikimal trditvi Rancarskega društva Malečnik, da je avstrijski upravljalec hidroelektrarn na Dravi (Verbund) soodgovoren za nastalo škodo. In da je odškodninski zahtevek 12.690 evrov v celoti utemeljen.
Drugostopenjsko sodišče je potopilo sodbo. Ne le da Verbund ni dolžan poravnati škode. Društvo mora toženi stranki poplačati stroške sodnega postopka, ki znašajo več kot 105.000 evrov, je razsodil senat. »To je zame večja poplava, kot je bila leta 2012, ampak psihološka,« je Radiu Maribor potožil predsednik društva Franc Duh.
Prostovoljci, ki ohranjajo tradicijo splavarstva, niso skupina prepirljivcev, ki bi se brezglavo tožarila. V pravico so verjeli, ker so tožbo zoper Verbund vložili tudi številni drugi oškodovanci katastrofalnih poplav 5. novembra 2012, med drugimi občine v Podravju. V skupini 101 tožnika je ne nazadnje tudi država. Vlada Mira Cerarja je leta 2015 pravobranilstvu naložila vložitev odškodninske tožbe zoper Verbund.
Avstrijci so segli globoko v zakladnico pravniških manevrov. Še preden je pravobranilstvu uspelo vložiti tožbo, je Verbund v Avstriji sprožil tako imenovano negativno ugotovitveno (torpedo) tožbo zoper Slovenijo. Zavlačevanje je učinkovalo. Slovenija je ustavila sodne mline in imenovala medresorsko pogajalsko skupino. Obetala si je sklenitev poravnave. Verbund se s Slovenijo ni hotel poravnati. Je pa poravnavo sklenil z avstrijsko občino Labot.
Številni tožniki v Sloveniji so medtem izgubljali upanje in umaknili tožbe. Sočasno so sodišča zavrnila ali zavrgla več zahtevkov. Tisti, ki so vztrajali na sodni poti, so si obetali pozitiven razplet na podlagi njim naklonjenih izvedenskih mnenj. Ustvarila so jasno sliko: Drava ni doživela rekordnih pretokov zgolj zaradi obilnih padavin. Razmere je kritično poslabšal nenaden in nenapovedan dvig zapornic jezu Edling na Dravi.
Tehtnost strokovnih ugotovitev je prepoznal sodnik Ekart in izdal odmevno sodbo. Zbudila je tudi vlado Roberta Goloba. Obudila je pogajalsko skupino, njeno vodenje je prevzel državni sekretar na okoljskem ministrstvu Matej Skočir. Skupina naj bi pripravila nova izhodišča za pogajanja z Verbundom, ki v postopkih pred sodišči vztrajno zavrača odgovornost. Sodba višjega sodišča v Mariboru je vladni skupini iztrgala zadnje adute.
Dokazovanje odgovornosti za okoljske nesreče je pravno zapleteno. V primeru poplavljanja Drave bi moral tožnik dokazati, da je Verbund protipravno dvignil zapornice, vzročno-posledično povezavo z nastalo škodo in obstoj te škode. Če ena od teh predpostavk ni izpolnjena, je tožbeni zahtevek neutemeljen. Višje sodišče je razsodilo, da rancarsko društvo ni zmoglo dokazati obstoja škode. »Posnetki poplavljenega območja kažejo jasno sliko. Se res vzpostavlja neki novi standard ugotavljanja škode?« se čudi odvetnica Magda Vraničar.
Če bo sodba višjega sodišča obstala, bo tudi Slovenija ostala praznih rok. In z njo vsi, ki so si obetali izplačilo odškodnine. Namesto tega bodo soočeni s poplačilom enormnih sodnih stroškov. Zgolj izvedenska mnenja, ki so jih naročila sodišča, so stala več kot pol milijona evrov. »Če so sodišča že v prvih fazah pravdnega postopka menila, da je škoda nedokazljiva, zakaj so s takimi odločitvami čakala osem let?« je ogorčena odvetnica, ki utemeljeno zahteva od Golobove vlade sprejetje sklepa, na podlagi katerega bo država oškodovancem poplav plačala stroške sojenj.
Če država ni sposobna zaščititi strateških interesov Slovenije, naj zaščiti vsaj tiste, ki so se 5. novembra 2012 znašli pod vodo.
